Franja

almidón moški spol škrob; prva moka

almidón de arroz rižev škrob
poner (ali dar) almidón škrobati
tener poco almidón biti malo naškrobljen

Almō -ōnis, m Almon

1. potok, ki izvira pri Bovilah in se malo južneje od Rima izliva v Tibero; v njem so svečeniki boginje Kibele vsako leto dne 12. IV. prali njeno podobo in opravo njenega svetišča: O., Lucan. Pooseb. kot rečni bog, oče Nimfe Lale (Lare): Ci., O. idr.

2. samogovoreče ime Latinca: V.

alouette [alwɛt] féminin škrjanec

alouette huppée čopasti škrjanec
manger comme une alouette zelo malo jesti
il attend que les alouettes lui tombent toutes rôties (dans le bec) čaka, da mu pečeni golobi padejo v usta

altamente avv.

1. zelo:
la sua amicizia mi onora altamente njegovo prijateljstvo mi je v veliko čast
infischiarsene altamente lepo se požvižgati (na kaj), biti prav malo mar

2. plemenito:
sentire altamente gojiti plemenita čustva

3. redko glasno

alternirati glagol
(izmenjavati; izmenjavati se) ▸ alternál, váltogat
Menim, da malo alterniram s temi izrazi, da jih vedno ne ponavljam. ▸ Úgy gondoltam, hogy egy kicsit váltogatom ezeket a kifejezéseket, hogy ne legyen állandó ismételgetés.

altro

A) agg.

1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi

2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova

4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto

5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi

B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda!

amoenitās -ātis, f (amoenus)

1. ljubka (privlačna) lega (oblika), ljubko (privlačno) okolje: fluminis, hortorum Ci. ep., urbium L., riparum Cu., lucorum, silvarum Q., amoenitates orarum ac litorum Ci.; abs.: amoenitatem hanc (sc. loci) et salubritatem sequor Ci. to privlačno in zdravo pokrajino.

2. pren. ljubkost, privlačnost, milina, prijetnost, vabljivost: formae illius Pl., amanti amoenitas malo est Pl. prijetno, razkošno življenje, cuius (domūs) amoenitas... silvā constabat N., am. naturae Cu., Col., vitae T., studiorum Plin.; abs.: (eum) non amoenitas ad delectationem devocavit Ci.; v pl.: amoenitates omnium venerum et venustatum Pl., ingenii Gell.; kot laskanje: mea amoenitas Pl. moja slast.

ancora

A) avv.

1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
stava ancora dormendo spal je še

2. (doslej, za zdaj) še:
non è ancora pronto ni še nared

3. (takrat, tedaj) še:
io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok

4. še, spet:
proverò ancora bom še poskusil

5. (označuje dodatek) še:
ne vuoi ancora un po'? bi še malo?

B) cong. še, celo:
tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši

angleško prislov
1. (o jeziku) ▸ angolulTekoče govori francosko in angleško, zna tudi špansko. ▸ Folyékonyan beszél franciául és angolul, valamint tud spanyolul is.
Pri nas so angleško govoreči filmi sinhronizirani. ▸ Az angol nyelvű filmeket nálunk szinkronizálják.
Pri zajtrku je za sosednjo mizo sedela angleško govoreča družina. ▸ A reggelinél egy angolul beszélő család ült a szomszédos asztalnál.
Ko sem prispel v Združene države Amerike, nisem znal niti besede angleško. ▸ Amikor megérkeztem az Egyesült Államokba, egy szót sem tudtam angolul.
Vodič je po angleško znal povedati bolj malo. ▸ Az idegenvezető vajmi keveset tudott angolul.
Takrat niti tega nisem vedela, kako se po angleško reče hvala, saj sem se v šoli učila nemško. ▸ Akkoriban még azt sem tudtam, hogyan kell köszönetet mondani angolul, mivel az iskolában németül tanultam.
Bush po angleško pomeni grmovje. ▸ A bush angolul bozótot jelent.

2. (o načinu ali stilu) ▸ angolosan, angol módraNato je sledila promocija – tipično po angleško. ▸ Aztán jött az előléptetés – tipikusan angol módra.
"Čisto po angleško sklepate, razumsko," je odvrnila princesa. ▸ „Teljesen angolosan, észszerűen következtet” – válaszolta a hercegnő.
"Danes je bil Fernando boljši od mene," je po angleško poraz sprejel Škot. ▸ „Fernando ma jobb volt nálam” – fogadta angolosan a vereségét a skót.

3. kulinarika (o pečenju mesa) ▸ angolosanGoveje steake solimo, popramo in jih po angleško spečemo na maščobi. ▸ A marhasteaket sózzuk, borsozzuk és zsíron angolosan megsütjük.
Rostbif bo dober, če bo pečen po angleško, torej tako, da bo rožnate barve. ▸ A rostbeef akkor lesz jó, ha angol módra készítjük, azaz rózsaszínűre sütjük.

animō -āre -āvī -ātum

I. (iz anima)

1. puhati kaj, pihati na kaj, piskati na kaj: deos tibias uno spiritu Ap., bucinarum tortūs intestinis et domesticis flatibus Arn.

2. čemu dušo da(ja)ti, oživiti (oživljati) kaj: quae (corpora individua)... formare, figurare, colorare, animare non possent Ci., animantur ova Col., animantur semina genitalibus locis iniecta Col., quod (semen) deinde tempore ipso animatur corporaturque Plin.; pesn.: quas (guttas) humus exceptas varios animavit in angues O. je... oživila (= spremenila) v razne kače; pren. oživiti (oživljati) = (o)krepčati, sveže ohraniti (ohranjati): aliquem cibo potuque Hyg., quercūs florem Plin.; pesn. pren.: si quid Apellei gaudent animasse colores Stat., pestiferas ad crimina taxos Cl. vžgati, užariti.

— II. (iz animus)

1. vdihniti (vdihavati) komu kako voljo, kak sklep, od tod v pass. = odločiti se, skleniti; z ad: ut ad moriendi desiderium ultro animaretur maiestate promissi Macr.; z inf.: ut hortatu vestro... animetur aperire Macr.

2. navda(ja)ti koga s kakim čustvom, (o)bodriti, (o)srčiti, (o)hrabriti: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientes animari atque formari (censent) Ci., (Mattiaci) ipso adhuc terrae suae solo et caelo acrius animantur T., animari ope, copiis Cod. Th. — Od tod

I. adj. pt. pr. animāns -antis (gen. pl. pesn. in v pozni lat. tudi animantum) „dihajoč“, živeč, živ: animans est mundus composque rationis Ci., a. imagines Ci., a. machina Col. (o človeškem in živalskem telesu); subst. animāns -antis, m f n živa stvar, živo bitje (= človek, žival in sprva tudi rastlina, pozneje navadno le = človek ali žival); kot masc.: alius animans Ci., animantes, quos elatis Ci., hic stilus haud petet quemquam animantem H. človeka; kot fem.: Plin., Gell., quaevis animans Lucr., animantium aliae coriis tectae, aliae villis vestitae Ci.; kot neutr. le v pl.: animantia omnia Ci., ad gignenda animantia Ci., pestifera animantia Plin.

— II. adj. pt. pf. animātus 3

1.
a) sapat (sapovit): avi et atavi nostri... optume animati erant Varr. ap. Non.
b) oživljen, živ: Lucr., stellae divinis mentibus animatae Ci., anteponantur... animata inanimis Ci., ut dicam corpora omnia aut animata esse aut inanima Sen. ph.; pren.: animata saxa Orpheis modis Cl.; (o rastl.) svež ohranjen: spartum Plin., toda animatum nasturtii semen Marc. vzklilo seme.

2. kako misleč, kakega mišljenja (duha), kake misli, kake volje; abs.: insulas bene animatas confirmavit N. dobromiselne, qui quamquam adflictus luctu non adest, tamen sic animati esse debetis, ut si adesset Ci., male a. Gell. zlovoljen.; s praep.: quemadmodum in se quisque, sic in amicum sit animatus Ci., quemadmodum Locrenses in vos animati sint L., Caepio, qui in Augusti necem fuerat animatus Macr. ki je nameraval (ki je bil pripravljen)usmrtiti Avgusta, ut fueris animatus erga suom gnatum Pl., videbaturque erga nostros ἥρωαςita fore, ut nos vellemus, animatos Ci. ep., exercitus male animatus erga principem Suet. cesarju zlohotno, ut, quomodo circa se animati essent, cognoscerent Iust.; z ACI, s samim inf., z ut: Pl.; pogumen, srčen, bojevit: milites armati atque animati probe Pl., socii infirme animati Ci. malo pogumni, pariter a. Lucr.

antecēdō -ere -cēssī -cēssum

1. iti (hoditi) pred kom ali čim, iti (hoditi) naprej ali spredaj,
a) krajevno; abs.: vehebatur in essedo tribunus plebis, lictores antecedebant Ci., praefecti, qui cum omni equitatu antecesserant C., tum antecedendo, tum retardando Ci., stellae tum antecedunt, tum subsequuntur Ci., aliquando umbra antecedit, aliquando a tergo est Sen. ph.; trans.: equitatus agmen Vercingentorigis antecesserat C., a. equitum turmas Cu., signa modico volatu Cu. z mero leteti pred...
b) časovno: iti pred čim = biti pred čim, (z)goditi (dogajati) se pred čim; z dat. in acc.: haec (dies) ei (diei) antecessit Ter., si hanc rem illa sequitur,... aut si huic rei illa antecedit Ci., exercitatio semper antecedere cibum debet Cels., nisi fortunam voluntas antecessit Sen. ph.; (krajevno in časovno) prehiteti, preteči koga ali kaj; abs.: magnis itineribus C., uno calculo Sen. ph. za en kamenček v prednosti biti (pri kockanju); trans.: legiones, aliquem biduo Ci., nuntios oppugnati oppidi famamque C., celeritatem famae Cu.

2. pren. biti pred kom, prednost imeti pred kom, preseči (presegati), prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljati); večinoma trans.: reliquos scientiā atque usu nauticarum rerum C., multo ceteros rerum gestarum gloriā N., indole omnes reges, magnitudine rerum fidem Cu., ex tempore coactus dicere infinito se antecedebat Sen. rh., a. aliquem aetate Iust.; tudi: eum nemo in amicitia antecessit N.; v pass.: beneficiis praeeuntibus antecedi Aus.; redkeje z dat.: quantum natura hominis pecudibus... antecedat Ci., a. alicui aetate paulum Ci. malo starejši biti; pogosteje abs.: ea (filia), quae aetate antecedebat C. ki je bila starejša, ut quisque aetate et honore antecedit Ci. ima prednost, a. pretio Plin. dragocenejši biti. — Od tod adj. pt. pr. antecēdēns -entis, predhoden, prejšnji; krajevno: antecedente operis parte Plin.; časovno: a. annus Plin., Suet.; fil. a. causa Ci. predhodni (delujoči) vzrok: Ci.; tako tudi subst. antecēdēns -entis, n predhodno, kar se je prej dogajalo kot delujoči vzrok (naspr. consequens): Ci.; pogosto v pl. antecedentia (naspr. consequentia): Q., locus ex antecedentibus et conclusio e causis Ci.

antes prej, nekdaj

de antes prejšnji, nekdanji
cuanto antes čimprej
poco antes malo prej
desde mucho antes že dolgo
la noche antes prejšnja noč

antes pred

antes de ayer = anteayer
antes de hora prezgodaj
antes del mediodías dopoldne
poco antes de estallar la guerra malo pred izbruhom vojne
antes de acabada la revisión pred zaključkom revizije

anything [éniɵiŋ] zaimek
nekaj, karkoli, vse

anything but vse prej kot
for anything I know kolikor je meni znano
he is a little better if anything godi se mu malo bolje, če se sploh da govoriti o zboljšanju
not for anything za nič na svetu
hardly (ali scarcely) anything skoraj nič
like anything na vso moč, kar se da

apnen|ec [é] moški spol (-ca …) kemija der Kalk; der Kalkstein
grebenski apnenec der Riffkalk
jurski apnenec der Jurakalkstein
oolitni apnenec der Erbsenstein
školjčni apnenec der Muschelkalk
odlaganje apnenca die Kalkablagerung
pomanjkanje apnenca der Kalkmangel
vsebnost apnenca der Kalkgehalt
z malo apnenca kalkarm
z veliko apnenca kalkreich

appareil [aparɛj] masculin aparat; telefon; priprava, naprava; orodje, instrument; fotografski aparat, kamera; pomp, sijaj, blišč; médecine obveza; anatomie organi; marine škripec; (zobna) proteza; aéronautique avion, letalo

qui est à l'appareil? kdo je pri telefonu?
l'appareil décolle (aéronautique) letalo vzleti, starta
porter un appareil nositi protezo, umetno zobovje
dans le plus simple appareil malo oblečen, čisto nag
appareil administratif upravni aparat
appareil d'atterrissage sans visibilité (aéronautique) priprave za slepo pristajanje
appareil avertisseur svarilna, signalna naprava
appareil (de changement) de voie kretnica
appareil de commande komandne, stikalne naprave
appareil digestif prebavila
appareil émetteur, récepteur oddajni, sprejemni aparat
appareil de gymnastique telovadno orodje
appareil de lecture pour microfilm aparat za čitanje mikrofilmov
appareil de levage dvigalo
appareil ménager gospodinjski aparat
appareil de mesure merilna naprava
appareil photo(graphique) fotografski aparat
appareil à films aparat za filmanje
appareil policier policijski. aparat (stroj, organizacija)
appareil à, de projection projekcijski aparat
appareils de prothèse proteza
appareil radar, radio radarski, radijski aparat
appareil de radiothérapie višinsko sonce
appareil de respiration, respiratoire dihala
appareil à souder aparat za varjenje
appareil de télévision, appareil téléviseur televizor
appareil transmetteur oddajnik
appareil de T. S. F. radijski oddajnik
(médecine) mettre l'appareil obvezati
lever l'appareil sneti obvezo

appelé [aple] adjectif (v)poklican; masculin vojaški vpoklicanec; poklicanec

être appelé à faire quelque chose morati kaj napraviti
beaucoup d'appelés et peu d'élus mnogo poklicanih in malo izvoljenih

applicare

A) v. tr. (pres. applico)

1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko

2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen

3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu

4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon

B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči

approach² [əpróuč] samostalnik
bližanje, dostop, pot, vhod; zbliževanje; poskus; ukrep; stališče; način obdelave
(golf) igra okoli jamice

it was his nearest approach to crying malo je manjkalo, pa bi se bil zjokal
at the approach of day ob jutranji zarji
easy of approach lahko dostopen
to make the first approach narediti prvi korak
the castle is approached by this road do gradu se pride po tejle cesti

après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

vingt ans après dvajset let pozneje
après cela po tem, nato
après quoi nakar
l'un après l'autre eden za drugim
après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
d'après po, posneto po
d'après nature po naravi
d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
longtemps après dolgo potem
peu après, peu de temps après malo potem
immédiatement après, aussitôt après takoj nato
ci-après dalje spodaj
et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
la page d'après naslednja stran
l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
l'année d'après v naslednjem letu
après coup naknadno, prekasno, prepozno
après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
après que potem ko
après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
courir après quelqu'un teči, letati za kom
crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
être après son travail (familier) biti vedno pri delu
elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
soupirer après zdihovati, hrepeneti po
venir après quelqu'un priti za kom