Franja

povodni konj moški spol živalstvo, zoologija das [Flußpferd] Flusspferd (nilski das Nilpferd, mali das [Zwergflußpferd] Zwergflusspferd)

prae-cōgitō -āre -āvī -ātum (prae in cōgitāre) prej premisliti (premišlj(ev)ati), prej preudariti (preudarjati): multo ante praecogitatum facinus L., plura Q., praecogitati mali mollis ictus venit Sen. ph., nolite praecogitare, quid loquamini Vulg.

praedictiō -ōnis, f (praedīcere)

1. napoved(ovanje), vnaprejšnja omemba: est enim (sc. praesumptio) … quaedam praedictio, ut „dicam enim non augendi criminis gratia“ Q., si (sc. exercitor nautarum) praedixerit, ut unusquisque vectorum res suas servet … et consenserint vectores praedictioni Ulp.

2. prerokovanje: Sen. ph. idr., futurarum rerum Ci., divina Ci., mali Ci., fatorum veteres praedictiones Apollinis vatum libris … contineri putaverunt Ci., hariolorum etiam et vatum furibundas praedictiones … audiendas putaverunt Ci., praedictio atque praesensio Ci., quae est autem gens aut quae civitas, quae non … aut augurum aut astrologorum aut sortium … aut somniorum aut vaticinationum … praedictione moveatur? Ci., divinationem esse earum rerum praedictionem et praesensionem, quae essent fortuitae Ci., Apollinis praedictiones vatum libris … explicari voluerunt (sc. maiores) Val. Max., fatorum Val. Max., senatus duplici praedictione monitus Val. Max., certae praedictionis somnium Val. Max., Berosus, cui ob divinas praedictiones Athenienses publice in gymnasio statuam inaurata lingua statuere Plin., magna nec incerta spe futurorum (sc. rediit octavo post secessum anno), quam et ostentis et praedictionibus ab initio aetatis conceperat Suet.

praepūtium -iī, n (morda iz *pūtium ali *pūtos = penis; starejše (ovržene) etim. razlage besedo izpeljujejo iz *pūtum (domnevno sor. s puer, pūbēs), kar naj bi pomenilo ali „rodilo“ ali pa (manj verjetno) „malček, ta mali“) prepúcij, predkožje, neobreza, predkožka: mox et praeputia ponunt Iuv., secretus adulter, impatiensque morae silet et praeputia ducit Iuv., quomodo potest „rotundus“ esse, ut ait Varro, „sine capite, sine praeputio“? Sen. ph., Vulg.; pren. = nesnaga, nečistost: circumcidite praeputium cordis vestri Lact., cordium Vulg.

prae-sāgiō -īre -īvī in -iī (prae in sāgīre)

1. (vna)prej (za)čutiti, (vna)prej (za)slutiti, (vna)prej zazna(va)ti, predvideti (predvidevati), pričakovati: Ter., Plin. idr., praesagire, id est futura ante sentire Ci., hoc ipsum praesagiens animo L., Scipionis velut praesagiens animus de fine belli L.; z ACI: Ci., praesagibat (sinkop. = praesagiebat) animus frustra me ire Pl.; brezos. praesagit z ACI: quam rationem habuit primus dies ad quartum eandem praesagit habiturum qui est futurus ab eo quartus Varr. — Dep. obl.: nescio quid profecto mi animus praesagit mali Pl.

2. (vna)prej uganiti (ugibati), vnaprej ugotoviti (ugotavljati), napoved(ov)ati, prerokovati, (vna)prej naznaniti (naznanj(ev)ati), vnaprej nakaz(ov)ati, vnaprej namigniti (namigovati): Ci. ep., Cels., luna tempestatem praesagit Plin., galli praesagivere victoriam Plin.; z ACI: id quoque praesagit (kaže na to) mortalem videre mentem Lucr.

prae-sāgus 3 (prae in sāgus)

1. (vna)prej čuteč, (vna)prej zaznavajoč, ((vna)prej) sluteč: pectora O.; z gen.: velut praesaga futuri (sc. Alcyone) O., praesaga luctūs suspiria O., mens praesaga mali V.

2. vnaprej naznanjujoč (napovedujoč, oznanjajoč), prerokujoč, preroški: praesagi fulminis ignes V., verba O., responsa T.

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

prilep [è] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schiffshalter (mali Kleiner, veliki Gestreifter)
kitov prilep živalstvo, zoologija der Walsauger

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

prō-crēscō -ere (prō in crēscere)

1. (z)rasti, nasta(ja)ti, pri(haja)ti na dan, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, vznikniti (vznikati): unde ea progigni possit concepta, creari non poterit neque, quod super est, procrescere alique Lucr., et qui quattuor ex rebus posse omnia rentur ex igni terra atque anima procrescere et imbri Lucr.; pren.: et satis haec tellus morbi caelumque mali fert, unde queat vis immensi procrescere morbi Lucr.

2. rasti, narasti (naraščati), posta(ja)ti večji: quorum utrumque palam fieri manifesta docet res, et res progigni et genitas procrescere posse Lucr.

prodnik² [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Strandläufer, der Uferläufer (srpokljuni Sichelstrandläufer, Temminckov Temmincks-Strandläufer, spremenljivi Alpen-Strandläufer, morski/obalni Meer-Strandläufer, mali Zwerg-Strandläufer, veliki der Knut(t))

proizvajal|ec moški spol (-ca …) pridelkov, električnega toka: der Erzeuger (mali Kleinerzeuger, električnega toka Stromerzeuger); industrijskega blaga: der Produzent, der Hersteller (blaga Warenhersteller), avstrijsko tudi: Erzeuger
proizvajalec opreme der Ausrüster
karoserij, avtomobilov: der -bauer ( Karosseriebauer, Wagenbauer)
pravo odgovornost proizvajalca die Herstellerhaftung, Produzentenhaftung
znak proizvajalca die Herstellermarke, das Markenzeichen, das Markenschild
kupovati pri proizvajalcu an der Quelle kaufen, direkt beziehen/kaufen
nakup pri proizvajalcu der Direktbezug

prō-mereō -ēre -uī in prō-mereor -ērī -itus sum

I. trans.

1. zaslužiti, prislužiti si, narediti (delati) se vrednega česa; (v negativnem pomenu) tudi zapasti čemu, izkupiti kaj, skupiti jo (jih), navleči si kaj, zadolžiti (zadolževati) se, nakopa(va)ti si kaj: Pl., Ter. idr., suo beneficio promeruit se ut ames Ci.; pass.: non vel sola generis claritate promeritum? Plin. iun. mar nima do tega pravice že po … ?, promerui poenam O., quid mali sum promeritus? Pl., postquam malum (kazen) promeritum est (pass.) Pl.

2. pridobi(va)ti si, doseči (dosegati): voluntatem omnium Suet., opiniones hominum Lact., ad promerendum actioni favorem Q. —

II. intr. (klas. nav. dep.) pridobi(va)ti si zasluge, biti zaslužen za koga, za kaj: bene promerens Pl., bene promeritus O., ego te numquam negabo promeritum V., ut promeritus es de me Pl., promeritus bene (pridobi(va)ti si veliko zaslug) de multis Ci., unum habent in nostrum ordinem promerendi locum (priložnost, priliko) Ci.; poklas. z acc.: Eccl. idr., principem Plin. iun., socios Suet., religiosis ministeriis numen Ap. — Od tod subst. pt. pf. prōmeritum -ī, n zasluga: bene promerita Lucr. dobre zasluge, dobra dejanja, deae munus promeritumque patet O., vestra in nos universa promerita Ci.; occ. krivda: ex suo promerito Auct. b. Afr., male promerita Pl. slaba dejanja.

promet¹ [è] moški spol (-a …) s prometnimi sredstvi: der Verkehr; das Verkehrswesen; količina vozil: das Verkehrsaufkommen; (avtomobilski Autoverkehr, Kraftverkehr, božični Weihnachtsverkehr, cestni Straßenverkehr, na daljavo Fernverkehr, enosmerni Einbahnverkehr, Richtungsverkehr, hitri Schnellverkehr, individualni Individualverkehr, izmenični Wechselverkehr, iz nasprotne smeri Gegenverkehr, kolesarski Fahrradverkehr, kombinirani cestno-železniški Straße-Schiene-Verkehr, kontejnerski Behälterverkehr, kopenski Landverkehr, krajevni Ortsverkehr, Nahverkehr, krožni Kreisverkehr, Rundverkehr, letalski Luftverkehr, letalski tovorni Luftfrachtverkehr, linijski Linienverkehr, lokalni Nahverkehr, Ortsverkehr, Lokalverkehr, lokalni hitri Nahschnellverkehr, mestni Stadtverkehr, nedeljski Sonntagsverkehr, notranji Binnenverkehr, oprtni Huckepackverkehr, parniški Dampferverkehr, pešcev Fußgängerverkehr, počitniški Urlauberverkehr, poklicni Geschäftsverkehr, potniški Fahrgastverkehr, Reiseverkehr, Personenverkehr, povečan zaradi praznika Feiertagsverkehr, pretovarjalni Umschlagverkehr, primestni Vorortverkehr, Nahverkehr, po desni Rechtsverkehr, po levi Linksverkehr, po tirih Schienenverkehr, z vozili Fahrverkehr, Fahrzeugverkehr, z vprežnimi vozovi Fuhrwerkerverkehr, Gespannverkehr, tovorni Güterverkehr, Frachtverkehr, trajektni Fährbetrieb, tranzitni Durchgangsverkehr, Transitverkehr, velikonočni Osterverkehr, vlakovni Zugsverkehr, zbirni Sammelverkehr, zračni Flugverkehr, železniški Eisenbahnverkehr, Bahnverkehr, Zugverkehr)
javni promet öffentliche Beförderung, der Verkehrsbetrieb
javni potniški promet öffentlicher Personalverkehr
mali obmejni promet kleiner Grenzverkehr
obmejni/mejni promet Grenzverkehr
oviran promet die Verkehrsbehinderung
tekoč promet die Flüssigkeit des Verkehrs
minister za promet der Verkehrsminister
ministrstvo za promet das Verkehrsministerium
… prometa Verkehrs-
(gostota die Verkehrsdichte, nadzorovanje die Verkehrskontrolle, obseg das Verkehrsaufkommen, ogrožanje die Verkehrsgefährdung, ogrožanje cestnega Straßenverkehrsgefährdung, oviranje die Verkehrsbehinderung, die Verkehrsbeeinträchtigung, speljava Verkehrsführung, štetje Verkehrszählung, tek/potek Verkehrsablauf, tok [Verkehrsfluß] Verkehrsfluss, ureditev Verkehrsregelung, urejanje Verkehrsregelung, žrtev das Verkehrsopfer, smrtna der Verkehrstote)
z malo prometa verkehrsschwach, verkehrsarm
z veliko prometa verkehrsstark
z reduciranim prometom verkehrsberuhigt
prilagojen prometu verkehrsgerecht
udeleženec v prometu der Verkehrsteilnehmer
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (StVO)
zastoj v prometu die Verkehrsstauung, der Verkehrsstau
brez prometa dan v tednu, ulica: autofrei
urejanje prometa v bližini šole die Schulwegsicherung
vzeti iz prometa avtobus, vagon: außer Dienst stellen

propriétaire [-prietɛr] adjectif lastnik, posestnik; hišni posestnik, hišni gospodar; lastnik (trgovine); lastnik (ladje)

grand propriétaire veleposestnik
petit propriétaire mali posestnik
propriétaire foncier, terrien zemljiški posestnik
propriétaire immobilier hišni in zemljiški posestnik
changement masculin de propriétaire lastniška sprememba

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

pubblicità f

1. javnost; razširjenost

2. publiciteta, seznanjanje javnosti:
fare grande pubblicità a qcs. dati čemu veliko publiciteto, pozornost; kaj razbobnati

3. ekst. reklama, (ekonomska) propaganda:
agenzia di pubblicità agencija za ekonomsko propagando
pubblicità radiofonica, televisiva radijska, televizijska reklama
piccola pubblicità mali oglasi

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

pujs|ek² moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija (vinski veščec) der Weinschwärmer (mali Kleiner, srednji Mittlerer, veliki Großer)