Franja

hairlike [hɛ́əlaik] pridevnik
tenek kakor las, kot las

hallow¹ [hǽlou] prehodni glagol
posvetiti, posvečevati, častiti kot svetnika

hāmātus 3 (hāmus)

1. kaveljčast, kljukast: harundo ali sagittae O. puščica (puščice) z zazobki (z zalustjo), ensis O. meč s srpastim nastavkom (prim. harpē), sentes O. bodeči, rubi Tib. bodeče.

2. kavljast, kljukast, kot trnek zakrivljen: corpora Ci., Lucr., corpuscula Ci. (o atomih), ungues O.

3. metaf. tako rekoč na trnek loveč, vabeč, vabljiv, sebičen: munera Plin. iun.

handgroß velik kot roka/dlan

Hangneigung, die, naklonski kot

harum-scarum [hɛ́ərəmskɛ́ərəm]

1. pridevnik
vihrav, neugnan; lahkomiseln, raztresen, prismojen

2. prislov
na vrat na nos, kot neumen

3. samostalnik
vihravec, neugnanec, zmedenec

hauchdünn tenek kot las

hawk² [hɔ:k] neprehodni glagol & prehodni glagol
loviti s sokolom, pognati se kot jastreb (at na)

hederāceus (-ius), (ederāceus) 3 (hedera, edera)

1. od (iz) bršljana, bršljanov: frons, vas Ca., baca Col.

2. zelen kot bršljan: calcei Vop.

heimisch domač, doma, kot doma; Tierkunde im Wasser heimisch živeč v vodi, prilagojen življenju v vodi; Jagd heimisches Wild avtohtona divjad; heimisch werden postati domač, počutiti se kot doma; sich heimisch fühlen biti domač, počutiti se kot doma

herbāceus 3 (herba) zelen kot trava, travnatozelen: Plin.

herbidus 3 (herba)

1. traven, travnat, zeliščnat: campus Varr., L., Col., Epirus O., segetes Col., lac Plin. zeliščni sok, insulae Plin. iun.

2. zelen kot trava, travnatozelen: folium herbidi coloris Plin., lux Prud., velamina Cl.

herbōsus 3 (herba)

1. travnat, zeliščnat: loca Ca., stramenta herbosissima Ca., h. campus H., h. flumen V. s travnatim obrežjem, ager, terra, pascua O., arae O. iz ruše, moretum O. iz zelenih zelišč, caespes Plin., theatrum Iuv.

2. kot trava zelen, travnatozelen: marmor Sid., calcei M.

hèrcegovati -ujēm hercegovati, vladati kot herceg

hērēditārius 3, adv. -ē (hērēditās)

1. ki zadeva dediščino, dediščinski: auctio, ius, res, societas Ci., lites Q.

2. deden, podedovan, kot dediščina zapuščen: cognomen, ornamenta Ci., controversia Ci. ep., bonum Sen. ph., onus Sen. ph. nadležna dedna stvar (o človeku), imperium Cu., regnum Plin., odium Vell., odia Ps.-Q., agri Plin. iun., nomen Suet., bellum Fl., gaza Iust., hereditarie possidere aliquid Vulg. po podedovanju.

herumreden um etwas izogibati se (čemu), govoričiti o, hoditi kot maček okoli vrele kaše

hilfsweise kot pomoč, v pomoč

hinwegreden über ne upoštevati; Fehler, Versäumnisse: preskočiti, govoriti, kot bi nič ne bilo

hircōsus 3 (hircus) poln kozlovskega smradu, ki smrdi kot kozel: senex Pl., gens hircosa centurionum Pers., subulcus, osculum Mart., Cynicus Prud.; pl. subst. masc. hircōsī -ōrum, smrdljivci, smrduhi: Sen. ph. fr. (o ljudeh). — Soobl. ircōsus 3: Isid.

hochrot zelo rdeč; im Gesicht: rdeč kot kuhan rak