Franja

coser šivati; na-, se-, za-šiti; vezati (knjige)

coser con alambre speti (zvezati) z žico
máquina de coser šivalni stroj
es coser y cantar to je otročje lahko
coserse pritisniti se (con, contra k); spopasti se (a z)
coserse la boca jezik za zobmi držati, molčati
estar cosido a las faldas de su mujer copatar biti

cucito

A) agg. zašit, šivan:
stare cucito a qcn. pren. prilepiti se komu za pete
avere le labbra cucite pren. držati jezik za zobmi, trmasto molčati
avere gli occhi cuciti pren. ne videti ničesar; zatiskati si oči
essere cucito a filo doppio con qcn. pren. biti s kom tesno povezan

B) m šivanje:
maestra di cucito šiviljska mojstrica

culto obdelan, gojen; izobražen, kultiviran; vljuden

lenguaje culto knjižni (pisani) jezik

cvetlic|a ženski spol (-e …) die Blume; za vino: die Blume, das Bukett; -blume (medonosna Honigblume, poletna Sommerblume, poljska Feldblume)
jezik cvetlic die Blumensprache
vonj cvetlic der Blumenduft/Blütenduft
venec iz cvetlic der Blumenkranz

cynanchē -ēs, f (gr. κυνάγχη) pasja davica, vnetje dihal, zaradi katerega bolnik moli jezik kakor pes: Cael.

časnikarski pridevnik
(o časnikarstvu ali časnikarjih) ▸ hírlapírói, újságíróiPovezane iztočnice: časnikarska konferenca

časnišk|i (-a, -o) Zeitungs- (jezik die Zeitungssprache)

časopísen (-sna -o) adj. di, del giornale; giornalistico:
časopisni članek articolo di giornale
časopisna reportaža servizio giornalistico
časopisni kiosk edicola
časopisno podjetje editrice (di giornali)
časopisni jezik linguaggio giornalistico; pejor. giornalese
časopisna raca falsa notizia, bufala, canard
časopisni poročevalec cronista
časopisni povzetek (v kioskih) civetta
časopisni zaznamek stelloncino

češčina samostalnik
(jezik) ▸ cseh nyelv, cseh

češki tchèque

češki jezik la langue tchèque, le tchèque
češkoslovaški tchécoslovaque

češki pridevnik
1. (o Češki in Čehih) ▸ csehNekateri med njimi so hudo žejo seveda pogasili z dobrim češkim pivom. ▸ Természetesen néhányan közülük az égető szomjukat finom, cseh sörrel oltották.
Povezane iztočnice: češka krona

2. neformalno (cenen; nekakovosten) ▸ gagyi, vacak
Malo češko je vse skupaj pri tej igrici in točno se vidi, da je razvijalcem zmanjkalo časa. ▸ Kicsit vacak ez az egész játék, látszik, hogy a fejlesztőknek nem volt elég ideje.
Se strinjam z vsemi, zelo všečen avtomobil, sam ledice zgledajo totalno češke. ▸ Egyetértek mindenben, nagyon tetszetős autó, csak a ledlámpák néznek ki teljesen gagyinak.

črn kot saje frazem
(zelo temen; zelo črn) ▸ koromfekete
Noč je bila črna kot saje. ▸ Koromfekete volt az éjszaka.
Jezik je imel črn kot saje. ▸ Koromfekete volt a nyelve.

čuvar samostalnik
1. (o fizičnem varovanju) ▸ őrEnega asasina so takoj ubili telesni čuvarji, drugi pa se je zatekel v cerkev. ▸ Az egyik orgyilkost a testőrök azonnal megölték, a másik pedig egy templomba menekült.
Isahte je bil namreč svečenik, čuvar ali ključar templja, po rangu takoj za faraonom. ▸ Iszahte pap volt, a szentély őre vagy kulcsárja, rangban a fáraó után a második.
Znotraj obzidja sultanove palače so bili predvsem čuvarji okolice in samih palač. ▸ A szultáni palota falain belül főleg a területet és a palotákat védő őrök tartózkodtak.

2. (varuh; zagovornik) ▸ őrző, őrKjoto je čuvar japonskega izročila in zgodovinska zakladnica z neštetimi skrivališči lepote. ▸ Kiotó a japán hagyományok őrzője és a történelem kincsestára számtalan szépséges zuggal.Kot čuvar ustave in njenega uresničevanja si bo gotovo prizadeval za pravilno delovanje države tudi na področju zaščite manjšin. ▸ Az alkotmány és annak megvalósítása őreként minden bizonnyal arra fog törekedni, hogy az ország megfelelően működjön a kisebbségvédelem területén is. Čuvarji jezika se bojijo, da bo nemščina v bližnji prihodnosti obveljala za jezik, ki izvira iz angleščine, in bo, v najslabšem primeru, izumrla. ▸ A nyelvőrök attól tartanak, hogy a közeljövőben a németet az angol nyelvből származónak tekintik majd, és a legrosszabb esetben ki is hal.
Čuvarji italijanske kuhinje se bojujejo proti ameriškim gigantom za hitro pripravljeno hrano. ▸ Az olasz konyha őrzői az amerikai gyorséttermi óriások ellen harcolnak.

3. v športu (o igralcu v obrambi) ▸ védő, hátvéd
V 25. minuti je Kovačevič lepo preigral svojega čuvarja in izid izenačil. ▸ Kovačevič a 25. percben szépen kicselezte a védőjét és kiegyenlített.

4. v športu (vratar) ▸ kapuőr, kapus
Koprčani so bili v tem delu igre neučinkoviti, odlično pa je branil tudi gostujoči čuvar. ▸ A koperiek a meccs ezen szakaszában eredménytelenek voltak, de kiválóan védett a vendégek kapusa is.
Povezane iztočnice: čuvar mreže

Dalmatínec, Dalmatínka; dalmatínski dalmatino (m) , -na (f) ; dálmata (m, f)

dalmatinski jezik dalmático m

danski pridevnik
(o Danski in Dancih) ▸ dánPovezane iztočnice: danska krona, danski jezik

dánski danois

danski jezik, danščina le danois

dánski danés, -esa; dinamarqués, -esa

danski jezik, danščina el danés

decideras ženski spol množina

tener buenas decideras imeti dobro namazan jezik

dēficiō -ere -fēcī -fectum (dē in facere)

I. intr. (v refl. pomenu)

1. odpraviti (odpravljati) se, od tod odpasti (odpadati) od koga, česa, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu: ut civitates eius insulae … numquam postea deficerent Ci., ne cuncta Gallia deficeret, ne civitas eorum impulsu deficeret C., defecerat Samus, descierat Hellespontus N., iam nonnullae insulae propter acerbitatem imperii defecerant N., dubiis ne defice rebus V., ne Apulia omnis ad (ob z loc.) praesentem terrorem deficeret L., ne illi ad (ob) spem amicitiae Romanorum deficerent L., deficientes populi Cu. odpadli, verolomni. Od kod? (redko s samim abl.): illis legibus populus Romanus prior non deficiet; si prior defexit (st.lat. fut. II.) publico consilio dolo malo, tum … Formula vetus ap. L.; pogosteje s praep. a(b): consules … a senatu, a re publica, a bonis omnibus defecerant Ci., qui (Tissaphernes) ab amicitia regis defecerat N., quod oppidum primum omnium … ab rege defecerat S., numquam isti populi … a nobis deficient L.; pren. izneveriti se komu, čemu, odstopiti (odstopati) od česa: ut a me ipse deficerem Ci., si a virtute defeceris Ci., si plane a nobis (od našega nazora, od našega mnenja) deficis Ci. Kam? z odpadom (izneverjenjem) prestopiti (prestopati) h komu: quae (urbes) ad se defecerant S., defecere … ad Poenos hi populi L., maior pars Asiae ad eum defecit Iust. Od kod? in kam? quod primus a patribus ad plebem defecisset L., Athenienses et Thebanos ab eo ad Persas defecisse Iust.

2. pren. poiti, pohajati, manjkati, zmanjk(ov)ati, izginiti (izginjati), miniti (minevati), neha(va)ti: manebat insaturabile abdomen, copiae deficiebant Ci., cum eius generis copia deficeret C., non materia, non frumentum deficere poterat C., vel superans aliquid vel deficiens Cels. kaka obilica ali kak primanjkljaj, si lacrimae deficient O., iam arma deficiunt, iam aqua defecerat Cu., radices quoque et herbae defecerant Sen. ph., pabulo circa deficiente Plin.; (o osebah): cum esset Demosthenes, multi oratores magni et clari fuerunt … nec postea defecerunt Ci., Pygmaei, minutum genus et quod … defecit Mel.; o abstr.: deficit non voluntas, sed spes Ci., nec vero levitatis Atheniensium exempla deficiunt Ci., bellum ibi aliquando defecit Fl., deficiente cotidie regis maiestate Iust.; (časovno) primanjkovati, manjkati, prekratek biti: dies deficiat, si velim numerare Ci., si tempus anni ad bellum gerendum deficeret C.; z dat.: sermoni deficiente die O. Pogosto pren.: opes familiares defecerant S., deficit oratio L. besed zmanjkuje, deficit ultimus spiritus Cu. pojema, zastaja, munimenta deficiunt Cu. razpadajo, deficit vox Cu., vox sanguisque defecerant Cu. (mož) je obmolknil in obledel, quā deficit ignis V. kjer se neha = kamor ni prodrl, in deficiente iam porticu Petr. že ob koncu stebrišča, ultima pars aulae deficientis Mart. ob koncu, ubi deficit buxus Plin. iun. kjer se nehava, silvae deficiunt O. gozdov ni več; (o dnevu) nagniti (nagibati) se k večeru: ubi dies deficit, ibi noctem agunt Mel., die iam deficiente Petr.; (o soncu) zahajati, v zaton iti: quā venit (deus = sol) exoriens, quā deficit Pr.; (o soncu in luni) mrkniti (mrkati): Gell., Iust., sol deficiens Ci., luna deficiens Cu., solem lunae oppositu solere deficere Ci., serenā nocte subito … plena luna deficit Ci.; (o ognju in luči) pojemati, ugasniti, ugašati: ubi ignem deficere extremum videbat V., quoties defecerat lumen, renovabat Petr.; (o vodovju) upasti (upadati), uteči (utekati) se, odteči (odtekati), uplahniti: utcumque exaestuat aut deficit mare L. kakor pač morje narašča ali upada (ob plimi ali oseki), fons meridie semper deficit Plin.; (o studencih in rekah) usahniti (usihati), posušiti se: deficiunt … fontis aquae O., Euphrates … deficit Mel.; (o svetu) propasti (propadati): Q. (V, 10, 79); (o drugih stvareh): non deficiente crumenā H. dokler je še kaj denarja v mošnji, naspr.: deficiente cruminā Iuv.; v pomenu nehati se = odmreti (odmirati), izumreti (izumirati): deficientis affinitatis gradus Plin. iun., progenies Caesarum in Nerone (z Neronom) defecit Suet. Occ. (jur.)
a) odpasti (odpadati), ne vršiti se, ne biti: deficit actio, interdictum Icti.
b) si cautio medio tempore defecerit Pap. (Dig.) če je varščina … zapadla (= če se varščina zaradi dolžnikove nezmožnosti plačila ni mogla izpolniti).
c) (o osebah) propasti (propadati), obubožati, priti na boben, brez dohodkov ostati: deficit Matho Iuv., nisi principales debitores defecerint Dig.

3. obnemoči, omagati, (o)pešati, (o)slabeti, omrtveti, odpoved(ov)ati (o udih): equus deficiens procubuit Ci., quamvis consenuerint vires atque defecerint Ci., multi tot bellis defecerant C., pugnando non deficiebant C., nervi deficiunt O., me tenuit moriens deficiente manu O., deficiunt ad coepta manus O., quorundam adversus hostes deficit manus Sen. rh., deficiunt corpora Q., in ipso gelu deficientia corpora Cu., deficiens caput Cu., id membrum, quod deficit Cels. omrtveli ud, membra deficere coeperunt Cu., navis deficit undis (abl.) V. se ne drži na valovih = ni kos valovom; pren.: utcumque defecere mores H. so propadle, deficit ars O. ali pictura deficit Petr. propada; nisi memoria forte defecerit Ci. ne opeša; cur deficiat animus? Q. zakaj bi upadlo srce? tako tudi: primum animi … deficere coeperunt Cu.; mihi iam toto hic furor non deficit anno Pr. me ne mine; ut id (odium) in me uno … deficeret Ci. da bi se … izdivjalo, tako tudi: duo milia, in quibus occidendis defecerat rabies Ci.; tota mente d. O. popolnoma onesvestiti se; occ. umirati (umreti): vitā d. Pl.; potem samo deficere: cum eum amici deficere viderent Cu., deficiens T. umirajoči; pren.: animo d. Ci., C. srce izgubiti (izgubljati), non tamen defecere animis Tyrii Cu., tudi samo deficere: Ci. ep., hortari milites, ne deficerent S., deficit luctu rex V., comites deficiunt O.

II. trans.

1. koga zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), komu se izogniti (izogibati): me Leontina civitas defecerit Ci., genitor Phaëthontis … cum deficit orbem O., me mea deficit aetas O., Somnus sollicitas deficit ante domus Tib.; pesn.
a) z inf.: nec me deficiet nautas rogitare citatos Pr. in ne preneham.
b) z acc. rei: noctes lentus non deficit humor V., linguam defecerat humor O. jezik je usahnil; v pass. deficitur aliquis ali aliquid (ab) aliqua re koga ali kaj zapušča kaj, komu ali čemu zmanjka (zmanjkuje) česa, komu primanjkuje česa: defici a viribus C., deficior prudens artis ab arte mea O., mulier abundat audaciā, consilio et ratione deficitur Ci., animo defici Cu. omedleti, onesvestiti se, defici copiā pabuli frumentique Hirt., tempore deficiar, tragicos si persequar ignes O., quae (mulier) … , si lac habet, menstruis defecta est Cels. pri njej je mesečno perilo izostalo, lacte defici Col (o psici), si memoriā deficitur, quo minus agnoscat cuiusque progeniem Col., defici pecuniā, clientium turbā, nobilitate Sen. ph., non defici extemporali facultate Suet., defici facultatibus Ulp. (Dig.) (gmotno) propasti, priti na boben, obubožati.

2. occ. komu poiti (pohajati), zmanjk(ov)ati, primanjkovati: ipsos res frumentaria deficere coepit C., res (denar) eos iam pridem, fides (kredit) nuper deficere coepit Ci., cum me vires deficere coepissent Ci., si me in ea querimonia non modo vires, verum etiam vita deficiat Ci., quem iam sanguis viresque deficiunt C., nostros vires lassitudine deficiebant C., cum non solum vires, sed etiam tela nostros deficerent C., cum oppidanos iam tela, iam vires, iam ante omnia animus (srčnost) deficeret L., consulem ad regendum equum vires deficiebant L., cupidum me vires deficiunt H., deficiunt inopem venae te H. odpovedale ti bodo žile = zmanjkalo ti bo življenjske moči, sectantem lēvia (gladkost) nervi deficiunt animique (pesniški duh) H., me dies, vox, latera deficiant, si hoc nunc vociferari velim Ci., dies iam me deficiet (mi bo prekratek), si … coner expromere Ci., tempus te citius quam oratio deficeret Ci., tempus deficiet domestica narrantem Val. Max., eum ingenium et dicendi exercitatio defecit Ci., prudentia numquam deficit oratorem Ci., animus si te non deficiet aequus H., si te deficient poscendi munera causae O., ut eorum, quae didicerimus, memoria nos deficiat Col.

III. pt. pf. dēfectus 3,

1. zapuščen, pogrešajoč, brez česa: defecta vigore cervix O., sanguine defecti artus O. izkrvaveli, sol defectus lumine Tib., defectus aetatis viribus et acie oculorum Val. Max., defectus pilis Ph. plešast, aquā ciboque defecti Q., defectum corpore caput Plin. iun. od trupa ločena, brez trupa, ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.; brez abl.: currus Hyg. pomanjkljiv (ker nima osnikov); jur. od dolžnika na cedilu puščen: defecta nomina Paul. Dig. neizterljivi dolgovi.

2. oslabljen, oslabel, slab, onemogel: quod sibi defectis illa tulisset opem O., defecto poplite O., defectus (defectissimus Col.) annis Ph., defectus senio Col., sidera obscura attributa defectis Plin., defectum corpus T., non usque eo defectum (esse) Germanicum T., homo defectae senectutis Icti., in tumidis (speculis videntur) omnia defectiora, at contra in cavis auctiora Ap.; subst. dēfectī -ōrum, m slabiči: Plin.; pren.: defectus amor O.

délié, e [delje] adjectif tanek; vitek; zvonek (glas); subtilen, bistroumen; razvezan, odvezan; spreten; masculin tanka črta pri črkah; musique spretnost s prsti

esprit masculin délié bistra glava
avoir la langue bien déliée imeti dobro namazan jezik