Franja

δημηγορικός 3 1. za ljudskega (javnega) govornika sposoben, spreten. 2. namenjen za govor pred narodom.

δια-λαμβάνω [pf. pass. ion. διαλέλαμμαι] 1. vzamem narazen: a) ločim, razdelim, delim, odločim, (ἐλέγχω) διαλαβών vsakega posebej, zapored; θώρακες διειλημμένοι τὸ βάρος oklepi, katerih teža je na posamezne telesne ude dobro razdeljena; b) obmejim, napravim mejo z ὅρους στήλαις, χρώμασι διειλημμένος okrašen, olepšan; c) prekinem govor, preneham, pomolčim λέγοντα; d) dobim svoj (določeni) delež. 2. a) primem na sredi, primem koga črez pas, držim, zgrabim, primem z obema rokama, obsežem, obdajam, ἡ ψυχὴ διειλημμένη ὑπὸ τοῦ σωματοειδοῦς duša, obdana od telesnih snovi; b) umejem, razumem, verujem, prepričan sem.

διάλεκτος, ἡ (δια-λέγομαι) 1. pogovor, govor. 2. narečje.

δια-λύω 1. act. a) razvežem, razkrojim, odločim; pren. razpustim σύλλογον; odpustim, odslovim στρατιήν; b) prekršim, prelomim σπονδάς; Tuk. 5. 1 αἱ σπονδαὶ διελέλυντο premirje je poteklo, dokončam πόλεμον, pomirim, spravim koga τινά; λόγον μεταξύ prekinem govor; δαπάνην plačujem. 2. med. pass. a) poravnam, spravim se, pogodim se, domenim se s kom τινί, πρός τινα, udušim, končam πόλεμον, opustim ἔχθραν, ovržem, odstranim ἐγκλήματα, διαβολάς, opravičim se περὶ τῶν ἐγκλημάτων, razderem ξεινίην; b) plačam iz svojega; c) ločim se od koga, odidem, razidem se ἐκ, ἀπό τινος; umrjem τοῦ ἀνθρώπου διαλυομένου.

δια-πράσσω, at. -ττω, ion. πρήσσω I. act. 1. dokončam, dovršim πόλεμον, prehodim, pretečem κέλευθον, πεδίοιο, prebijem, preživim ἤματα πολεμίζων, končam, dovršim govor λέγων; z inf.: doženem, izposlujem, dosežem, učinim, da. 2. ugonobim, uničim, ubijem; pass. poginem. II. med. 1. izvršim, opravim svoje posle, izposlujem si kaj pri kom τὶ παρά τινος. 2. (pri)dobim si kaj, dosežem, prodrem s svojim mnenjem, izvedem svojo namero τί, τὶ παρά τινος. 3. pogajam se, razpravljam δι' ἑρμηνέων, περί τινος.

δια-τίθημι I. act. 1. razpostavim, razvrstim, razložim, razpolagam, uredim, odredim, ἀγῶνας priredim bojne tekme, τὰ τοῦ πολέμου vodim. 2. pripravim v gotove razmere; nav. z adv. οὕτως pripravim v to, ἀνηκέστως grozno, grdo zdelam, εὖ dobro ravnam s kom, κακῶς τι pokvarim kaj; včasih sledi ὥστε. II. pass. pridem v položaj (stanje), sem mišljenja, postopa se z menoj, οὕτω διατίθεται tako se ž njim godi, tako se razmesari, ἀπόρως pridem v stisko, revščino, ἐρωτικῶς τινος zaljubljen sem v koga, εὐμενῶς πρός τινα sem komu naklonjen, prijatelj; πῶς ἂν οἴει διατεθῆναι kako bi se ti pač bilo godilo, αἰσχρῶς τὸ σῶμα καὶ τὴν ψυχήν bolan sem na duši in na telesu. III. med. 1. spravim svoje imetje v red, razpolagam z imetjem; napravljam oporoko, τί τινι postavljam v oporoki za dediča, zapuščam komu kaj, ἐπιτρέπω τὴν θυγατέρα διαθέσθαι prepuščam ti hčer, da ž njo poljubno ukreneš; διαθήκην πρός τινα sklenem s kom zavezo NT, ὁ διαθέμενος oporočnik. 2. izlagam svoje blago, prodajam φόρτον, ὥραν, σοφίαν. 3. poravnam ἔριν. 4. uredim svoj govor, začnem (po)govor λόγον.

δι-οίχομαι [gl. οἴχομαι; ion. pf. 3 pl. διοίχηνται] 1. potekam, potekel sem; αἱ ἡμέραι ὑμῖν τοῦ ἀριθμοῦ določeno število dni. 2. bližam se koncu, na koncu sem, ločim se; λιπὼν διοίχεται pri ločitvi (ločivši se) je zapustil, ὁ λόγος διοίχεται govor je končan; σῶμα razpade.

ἐᾰ́ω [Et. iz sewājō, kor. sē(i), izpustiti; lat. sino, ere, stvn. vir-sū-men, nem. ver-säumen. – Obl. at. impf. εἴων, fut. ἐάσω, aor. εἴασα, iter. fut. med. s pas. pom. ἐάσομαι; ep. εἰάω, iter. impf. εἴασκον, ἔασκον]. 1. puščam, dopuščam, dovoljujem; z nikalnico: ne dopuščam, oviram, prepovedujem, zabranjujem, odvračam. 2. o-, popuščam χόλον, puščam v miru, ne brigam se za kaj; pretrgam, prekinem (govor, pot); τινά puščam na cedilu; θρόνους prepuščam.

ἐλεεινολογία, ἡ govor, ki vzbuja pomilovanje ali usmiljenje.

ἔξωθεν adv. 1. od zunaj, iz tujine. 2. = ἔξω; NT τὸ ἔξωθεν od zunaj, vnanjost, οἱ ἔξωθεν zunaj stoječi, ὁ ἔξωθεν λόγος postranska reč, stranska okoliščina, govor, ki se ne tiče stvari, ἔξωθέν εἰμι τῆς συμφορᾶς tuj sem usodi.

ἔπ-αινος, ὁ (αἶνος) 1. odobravanje, priznanje, (po)hvala, poveličevanje, hvalospev, pohvalni govor, hvalna pesem. 2. plačilo, nagrada. 3. hvale vredna svojstva, ἐπαίνους ἐπαινεῖν hvaliti, kar zasluži hvalo.

ἐπ-ανάγω I. act. 1. trans. a) peljem gori, peljem, spravim ladje na široko morje, dražim, razburjam srce (žolč); b) peljem nazaj; pren. λόγον napeljem govor na kaj ἐπί τι. 2. intr. a) odrinem, odplovem od brega; b) vračam se, umikam se. II. pass. odplovem, peljem se nasproti, veter me zanese ali vrže (na obal) ἔς τι.

ἐπίδειξις, εως, ἡ, ion. ἐπίδεξις, ιος 1. kazanje, pokaz, razkazovanje, slovesni nastop, ogled vojske; ἐς ἐπίδεξιν ἀπίκετο prišlo je ljudem pred oči (= ljudje so izvedeli), ἐπίδειξιν ποιοῦμαι pokažem svojo moč, priznavam, ἐπίδειξιν λόγων ποιοῦμαι imam sijajen (lep) govor. 2. a) dokaz, ἐπίδειξιν ποιοῦμαι dokažem; b) poizkus, kot vojaški t. t. ἐπίδειξιν ἐποιοῦντο (vojaki) so napravili navidezen napad.

ἐπι-τάφιος 2 (τάφος) kar se vrši na ali ob grobu, nagroben, ἀγών nagrobna tekma, nagrobna igra (umrlim na čast), λόγος nagrobni govor.

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?

ἑρμηνεία, ἡ (ἑρμηνεύω) 1. zmožnost govora, jezik, govor, izraz. 2. razlaganje, tolmačenje NT.

ἡδῡ́νω (ἡδύς) olepšavam, napravljam kaj ugodno, zabelim, λόγος ἡδυσμένος prijeten, mičen govor.

θεολογία, ἡ govor, nauk o bogu (ali božjih stvareh).

θρόος, ὁ, skrč. θροῦς 1. hrup, šum, klic, krik, vpitje. 2. mrmranje, govor(ica), glas.

ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.