Franja

upoštévati (-am) imperf.

1. tener conto, considerare, prendere in considerazione:
upoštevati nasvet, predlog prendere in considerazione il consiglio, la proposta

2. (delati, da je kaj obravnavano) tener conto, includere:
pri izboru je upošteval le najpomembnejše avtorje nella scelta ha tenuto conto soltanto degli autori più in vista

3. tenere in considerazione, in conto, rispettare:
delo gospodinje se premalo upošteva il lavoro della casalinga è tenuto in poco conto, è poco rispettato

urarsk|i (-a, -o) Uhrmacher- (mojster der Uhrmachermeister, delavnica die Uhrmacherwerkstatt, orodje das Uhrmacherwerkzeug)
urarska industrija die Uhrenindustrie
urarsko delo figurativno die Präzisionsarbeit

uredníštvo (-a) n

1. redazione; ekst. direzione:
tehnično uredništvo redazione tecnica
kulturno, športno uredništvo redazione culturale, sportiva
delo je izšlo pod njegovim uredništvom è stato il curatore dell'edizione

2. žarg. (uredniško delo, uredništvo) cucina; (prostori uredniškega oddelka časopisa) giornale

ustáviti to stop, to put a stop to; to bring to a standstill, to stay; to arrest, to cease; to bring to a halt; to suspend; to check; to hold up

ustáviti se to stop, to halt; to come to a standstill (ali hold-up)
ustáviti delo to stop (ali to suspend, to cease) work, to strike; (pogovorno) to knock off work
ustáviti kri to staunch blood
ustáviti krvavitev rane to stop a wound
ustáviti plačo to withold someone's salary, to stop someone's pay
ustáviti plačila to stop payments
ustáviti (štopati) avto to stop a car
ustáviti sovražnosti to suspend hostilities
ustavil me je na ulici he stopped me in the street
ustavili so mu pokojnino his pension (ali allowance) has been stopped
ustáviti napredovanje sovražnika to halt an enemy advance
ustavili so ga sredi njegovega govora he was interrupted right in the middle of his speech
ustáviti vlak, stroj to stop a train, a machine
zdravnik je ustavil krvavenje the doctor staunched the flow of blood
ves promet je bil ustavljen all traffic was stopped, (začasno was suspended)
biti ustavljen (ne moči naprej) to be at a stop
nenadoma se ustáviti to stop short, to stop dead
popolnoma se ustáviti to come to a full (ali dead) stop
on se ne bo pred ničemer ustavil he'll stop at nothing
ura se mi je ustavila my watch has stopped
se ta vlak ustavi v Kranju? does this train stop at Kranj?
za nekaj dni se bom ustavil v Parizu I am going to stay a few days in paris

ustáviti parar; cesar, no continuar; poner término a, suprimir ; (začasno) suspender

ustaviti delo parar (ali cesar en) el trabajo
ustaviti kri restañar
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
ustaviti plačila suspender los pagos
ustaviti postopek proti abolir el juicio contra
ustaviti stroj hacer parar una máquina
ustaviti promet paralizar el tráfico
ustaviti se pararse, parar; quedarse parado; no adelantar; hacer alto; detenerse
avto se je sunkovito ustavil el coche paró en seco

ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

A) perf., imperf.

1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'

utrúditi (-im) | utrújati (-am)

A) perf., imperf. stancare, spossare, affaticare:
na smrt utruditi stancare a morte
delo utruja lavorare stanca
utruditi vid, možgane affaticare la vista, il cervello

B) utrúditi se (-im se) | utrújati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. stancarsi, affaticarsi

2. logorarsi; infiacchirsi; stufarsi:
utruditi se ponavljati vedno isto stufarsi di ripetere sempre le stesse cose
agr. zemlja se utrudi la terra si stanca
teh. material se utrudi il materiale si affatica

utrudljív tiresome, tiring, fatiguing; wearing, wearisome

utrudljívo potovanje a tiring journey
ta tisk je utrudljív za oči this print is tiring to the eyes
utrudljívo dnevno delo tiring day's work
utrudljíva (= tečna, morasta) oseba wearisome person

uvájanje (-a) n avviamento, introduzione; iniziazione; pratica:
uvajanje v delo pratica
etn. obred uvajanja rito d'iniziazione

užéjati to make thirsty

delo, ki užeja thirsty work
užéjati se to be (ali to feel) thirsty, to get thirsty

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

vésten¹ (-tna -o) adj. coscienzioso, scrupoloso, accurato, esatto, preciso:
vesten izpolnjevalec ukazov accurato esecutore di ordini
vestno delo lavoro coscienzioso, accurato

vestno prislov
(pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesenMaja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük.

veščína (-e) f arte; mestiere; ekst. felicità:
vojaška veščina l'arte della guerra
opraviti neko delo z veliko veščino eseguire un lavoro a regola d'arte
obvladati poklicne veščine, poklic impadronirsi del mestiere
veščina pri pesnjenju la felicità nel comporre versi

vezan² [é] (-a, -o)

1. človek ipd.: gebunden (an), verpflichtet
vezan s prisego eidgebunden
(priklenjen) angekettet; (zaročen) in festen Händen; (že opredeljen) eingeschworen (auf), festgelegt (auf); kapital: festliegend
vezan na zemljo erdgebunden
z vezano ceno preisgebunden

2.
vezan na (odvisen od) -gebunden
(čas/dobo zeitgebunden, kraj ortsgebunden, standortgebunden, namen zweckgebunden, navodilo weisungsgebunden, rok termingebunden, sezono saisongebunden, situacijo situationsgebunden, spol geschlechtsgebunden)
na rok vezano delo die Terminarbeit

3.
vezan na (nanašajoč se na) -bezogen
(prakso praxisbezogen, stvar sachbezogen, tekst textbezogen); (povezan z) geknüpft an

4.
vezan na (ki porablja) -verbrauchend
(nafto erdölverbrauchend)

5.
letalstvo vezani model das Fesselflugmodell

vitálen (-lna -o) adj.

1. vitale:
vitalni organi organi vitali

2. ekst. vitale, essenziale, elementare:
vitalni pogoji za delo le condizioni elementari per lavorare

3. (poln življenjske moči) vitale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vitalna kapaciteta pljuč capacità vitale
filoz. vitalna sila forza vitale

vključeváti (-újem) | vkljúčiti (-im)

A) imperf., perf.

1. inserire, innestare; accendere, avviare:
stroj vključimo in izključimo avtomatsko la macchina si avvia, si arresta automaticamente

2. incorporare, annettere; includere, comprendere:
ta zakon vključuje pravico do samoodločbe la legge comprende il diritto all'autodeterminazione

3. introdurre, inserire:
vključevati novince v delo introdurre i nuovi operai al lavoro

B) vključeváti se (-újem se) | vkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. diventar membro (di), aderire (a):
vključevati se v strokovna društva diventar membro di associazioni professionali
vključevati se v moderna gibanja aderire ai movimenti moderni

2. inserirsi, integrarsi:
naselje se lepo vključuje v pokrajino l'abitato si inserisce magnificamente nel paesaggio

vléči tirer, traîner , (ladjo) remorquer , (čoln) haler, touer

vleči s seboj entraîner
vleči za seboj tirer (ali traîner) après soi, (nogo) traîner (la jambe)
vleči se za koga s'employer (ali s'entremettre) pour quelqu'un, intervenir (ali intercéder) pour (ali en faveur de) quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, prendre fait et cause pour quelqu'un
vleči se za kaj se disputer quelque chose, s'arracher quelque chose
vleči k sebi tirer à soi, attirer
vleči poglede nase attirer les regards (ali l'attention) sur soi
vleči na uho, ušesa prêter l'oreille à, écouter attentivement
vleči koga za uho tirer quelqu'un par l'oreille, tirer l'oreille à quelqu'un; (peč, pipa, cigara) tirer; (gledališko delo) attirer le public, avoir de l'attrait pour, avoir du succès, plaire
tukaj vleče (prepih) il y a un courant d'air ici
obleka se po tleh vleče la robe traîne par terre
proces se vleče že tri leta le procès (se) traîne (ali languit) déjà depuis trois ans
vleči se se traîner, s'étendre, se prolonger, traîner en longueur

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto