Franja

zakríviti (-im) perf.

1. curvare, piegare

2. causare, provocare, procurare:
zakriviti nesrečo causare un incidente
zakriviti prepir provocare una lite
jur. zakriviti kaznivo dejanje commettere reato

zamudíti to be late (for); to miss; to come late; to be behind time

zamudíti šolo to be late for school
zamudíti vlak to miss the train
zamudíti priložnost, priliko to miss (ali to lose, to neglect, to omit, to let slip) an opportunity
zamudil sem 1. dejanje I missed the first act
pohiti, sicer boš zamudil vlak! hurry up or you'll miss the train!
zamudila boš vlak you are going to miss the train
zamudíti se to make too long a stay, to stay too long

zapísan (-a -o) adj.

1. scritto, registrato:
dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami un'azione che verrà iscritta nella storia a lettere d'oro
pren. nikjer ni zapisano, da mora tako biti e dove sta scritto che deve essere così?

2. lasciato, eredidato:
imeti kaj zapisano po očetu aver ereditato qcs. dal padre

3. destinato; votato:
biti zapisan propadu essere destinato alla rovina
biti zapisan znanosti votarsi, darsi alla scienza
pog. imajo ga dobro, slabo zapisanega gode di buona, di cattiva reputazione

zoper² [ó] koga/kaj: wider, gegen (jemanden/etwas)
biti zoper dlako figurativno (jemandem) wider/gegen den Strich gehen
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
kaznivo dejanje zoper javno moralo das Sittlichkeitsdelikt
kriminal zoper zakone o okolju die Umweltkriminalität
zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
zoper … -widrig
(pamet vernunftwidrig)
ravnati zoper predpise ipd.: (den Vorschriften) zuwiderhandeln

zverinstvo samostalnik
(okrutno dejanje) ▸ szörnytett
Sopomenke: zverstvo

zverstvo samostalnik
(okrutno dejanje) ▸ szörnytett
Sopomenke: zverinstvo

žigósati to stamp

to dejanje ga žigosa kot bojazljivca this action brands him (ali stamps him as) a coward

αἶσχος, ους, τό [Et. iz αἶχσκος (aig▿-zghos), gotsko aiwiski, dolenjenem. aisk, grd] 1. grdost, grdoba. 2. sramota, sramotno dejanje; zasramovanje, psovanje.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀξιο-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) ki dobro (verjetno) dokaže; ἀξιοτεκμαρτότερον τοῦ λόγου τὸ ἔργον dejanje boljše dokazuje (je verjetnejše) kakor besede.

ἀσέβημα, ατος, τό pregreha, grešenje, pregrešek, brezbožnost, brezbožno dejanje.

αὐτοχειρία, ἡ lastnoročno dejanje, umor, samomor; adv. αὐτοχειρίᾳ z lastno roko.

δρᾶμα, ατος, τό 1. delo, dejanje, čin. 2. igrokaz, igra; εἰσάγω predstavljam, igram igro.

ἐπεισόδιον, τό (ἐπ-είσοδος) čin, dejanje, del drame, ki je prišel zraven h koru.

ἐπ-είσοδος, ἡ 1. nastop, prihod, dobod. 2. manjše dejanje, vpleteno v glavno, epizoda, prizor.

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?

ἔργμα, ατος, τό poet. delo, dejanje, čin.

κακούργημα, ατος, τό κακουργία, ἡ, ep. κακοεργίη (κακός, ἔργον) slabo (hudobno) dejanje, hudobija, hudodelstvo, prevara, sleparstvo, lopovščina; malopridnost, zloba.

νεᾱνίευμα, ατος, τό mladeniško (prenaglo) dejanje (govor), mladeniška razposajenost.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).