Franja

zapísan (-a -o) adj.

1. scritto, registrato:
dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami un'azione che verrà iscritta nella storia a lettere d'oro
pren. nikjer ni zapisano, da mora tako biti e dove sta scritto che deve essere così?

2. lasciato, eredidato:
imeti kaj zapisano po očetu aver ereditato qcs. dal padre

3. destinato; votato:
biti zapisan propadu essere destinato alla rovina
biti zapisan znanosti votarsi, darsi alla scienza
pog. imajo ga dobro, slabo zapisanega gode di buona, di cattiva reputazione

zoper² [ó] koga/kaj: wider, gegen (jemanden/etwas)
biti zoper dlako figurativno (jemandem) wider/gegen den Strich gehen
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
kaznivo dejanje zoper javno moralo das Sittlichkeitsdelikt
kriminal zoper zakone o okolju die Umweltkriminalität
zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
zoper … -widrig
(pamet vernunftwidrig)
ravnati zoper predpise ipd.: (den Vorschriften) zuwiderhandeln

zverinstvo samostalnik
(okrutno dejanje) ▸ szörnytett
Sopomenke: zverstvo

zverstvo samostalnik
(okrutno dejanje) ▸ szörnytett
Sopomenke: zverinstvo

žigósati to stamp

to dejanje ga žigosa kot bojazljivca this action brands him (ali stamps him as) a coward

αἶσχος, ους, τό [Et. iz αἶχσκος (aig▿-zghos), gotsko aiwiski, dolenjenem. aisk, grd] 1. grdost, grdoba. 2. sramota, sramotno dejanje; zasramovanje, psovanje.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀξιο-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) ki dobro (verjetno) dokaže; ἀξιοτεκμαρτότερον τοῦ λόγου τὸ ἔργον dejanje boljše dokazuje (je verjetnejše) kakor besede.

ἀσέβημα, ατος, τό pregreha, grešenje, pregrešek, brezbožnost, brezbožno dejanje.

αὐτοχειρία, ἡ lastnoročno dejanje, umor, samomor; adv. αὐτοχειρίᾳ z lastno roko.

δρᾶμα, ατος, τό 1. delo, dejanje, čin. 2. igrokaz, igra; εἰσάγω predstavljam, igram igro.

ἐπεισόδιον, τό (ἐπ-είσοδος) čin, dejanje, del drame, ki je prišel zraven h koru.

ἐπ-είσοδος, ἡ 1. nastop, prihod, dobod. 2. manjše dejanje, vpleteno v glavno, epizoda, prizor.

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?

ἔργμα, ατος, τό poet. delo, dejanje, čin.

κακούργημα, ατος, τό κακουργία, ἡ, ep. κακοεργίη (κακός, ἔργον) slabo (hudobno) dejanje, hudobija, hudodelstvo, prevara, sleparstvo, lopovščina; malopridnost, zloba.

νεᾱνίευμα, ατος, τό mladeniško (prenaglo) dejanje (govor), mladeniška razposajenost.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

ποίημα, ατος, τό (ποιέω) 1. dejanje, delo, tvor, proizvod, izdelek; pos. izdelek iz kovine. 2. orodje. 3. spis, pesem, pesniško delo; tudi: izmišljotina (Arr.).

ποίησις, εως, ἡ, ion. -ιος (ποιέω) 1. dejanje, delo, izdelovanje, napravljanje, stvaritev, proizvajanje. 2. pesniško stvarjanje, pesnikovanje, pesništvo, pesniški proizvod, pesem, pesnitev, ἐτῶν epsko pesništvo.