Franja

oscurare

A) v. tr. (pres. oscuro)

1. potemniti; zmračiti

2. pren. zatemniti; očrniti:
oscurare il buon nome di qcn. očrniti dober glas nekoga

B) ➞ oscurarsi v. rifl. (pres. mi oscuro) temniti se, mračiti se

ouïe [wi] féminin sluh

à perte d'ouïe na slišaju
avoir l'ouïe fine dobro slišati, imeti dober sluh
je suis tout ouïe pazljivo vas poslušam

ouvert, e [uvɛr, t] adjectif odprt, prost, dostopen; odkritosrčen

tout grand ouvert na stežaj odprt
à bras ouverts (figuré) z odprtimi rokami
à bureau, guichet ouvert (commerce) proti predložitvi
à circuit ouvert (él) brez toka
à cœur ouvert odkrito(srčno)
à livre ouvert (musique) brez priprave (igrati)
compétition féminin très ouverte (sport) tekma z negotovim izidom
tenir table ouverte biti gostoljuben
appétit masculin ouvert dober tek, apetit
crédit masculin ouvert odprt kredit
esprit masculin ouvert bistra glava
lettre féminin ouverte odprto pismo (v časopisu)
port masculin ouvert svobodno pristanišče
ville féminin ouverte (militaire) odprto mesto
ouvert toute l'année odprto vse leto
avoir l'œil ouvert, l'oreille ouverte imeti odprte oči, odprta ušesa

pàč adv.

1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero

2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita

4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro

palais² [palɛ] masculin, anatomie nebo (v ustih); figuré okus

palais artificiel umetno nebo
avoir le palais fin imeti dober okus
ce mets flatte le palais ta jed prija okusu

pan moški spol kruh, hlebec kruha; žito; njiva

pan ázimo, pan cenceño nekvašen kruh
pan de azúcar čok sladkorja
pan blanco bel kruh
pan candeal, pan de trigo pšeničen kruh
pan casero domač kruh
pan de centeno ržen kruh, črn kruh
pan de especia(s) poprnjak, medenjak, mali kruhek
pan fermentado kvašen kruh
pan de gluten kruh za diabetike
pan de Graham graham (kruh)
pan de lujo najboljši pšenični kruh
pan de maíz koruzni kruh
pan moreno črn kruh
pan de munición komis
pan de oro zlata ploščica
oro en panes zlata pena
pan sentado, pan de un día para otro postan kruh
pan tostado pražen kruh
pan de Viena žemlja
corteza de pan krušna skorja
la miga del pan krušna sredica
un pedazo de pan kos kruha
a pan y agua ob kruhu in vodi (kazen)
cocer pan kruh peči
no cocérsele a uno el pan skoprneti od nestrpnosti
comer el pan (de) biti vzdrževan (od), biti v službi pri kom, njegov kruh jesti
es mejor que el pan on je srčno dober človek
ganar su pan kruh si služiti
venderse como el pan iti dobro v prodajo
no tener para pan zelo reven biti
panes pl žito

pane¹ m

1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

2. kulin.
pan di Spagna kolač

3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice

5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)

papier [papje] masculin papir; pisanje; (časopisni) članek; pluriel (= papiers d'identité) osebni dokumenti; pluriel časopisi, časniki

sur papier na papirju, v teoriji, teoretično
à grand (petit) papier (knjiga) s širokim (ozkim) robom
papiers pluriel d'affaires, de commerce poslovni, trgovski papirji
papier d'aluminium srebrni papir (p.)
papier autographique voščena matrica
papier blanc bel, nečrtan p.
papiers de bord ladijski papirji (dokumenti)
papier brouillon konceptni p.
papier buvard, brouillard pivnik
papier calandré satinirani p.
papier carbone kopirni, karbonski p.
papier de chiffons zelo dober papir iz cunj
papier à cigarettes cigaretni p.
papier crêpé krep p.
papier à dessin risalni p.
papier écolier, à écrire pisalni p.
papier écu, ministre pisarniški p.
papier d'emballage zavojni p.
papier émeri smirkov p.
papier d'étain staniolni papir
papiers de famille družinski papirji (dokumenti)
papier hygiénique, (familier) papier de cabinets, (vulgairement) papier cul toaletni p.
papier d'impression tiskarski p.
papier indien, biblique biblijski (tanek) p.
papier à journaux, journal časopisni, rotacijski p.
papier kraft zelo močan zavijalni p.
papier à lettres pisemski p.
papier libre, ordinaire nekolkovan p.
papier-linge masculin papirnata servieta
papier mâché papirjevina
papier (à) machine p. za pisalni stroj, za tipkanje
papier-monnaie masculin papirnati denar
papier à mouches muholovni papir
papier (à) musique notni p.
papier peint, de tapisserie, papier-tenture masculin tapetni papir, tapeta
papier pelure papir za kopije, za letalsko pošto
papiers publics časopisi
papier quadrillé kariran p.
papier réglé, rayé črtan p.
papier sensible (photo) za svetlobo občutljiv p.
papier sulfurisé, parchemin maščobni, pergamentni p.
papier timbré kolkovani p.
papier de tournesol lakmusov p.
papiers valeurs masculin pluriel vrednostni papirji
papier végétal, gélatine, translucide, à calquer prosojen, prerisovalen p.
papier vélin, de soie zelo lahek, pergamenten, svilen p.
papier de verre, vérré raskavec
papier volant posamezen, nesešit list (papirja)
cours masculin papier dopisni tečaj
mouchoir masculin en papier papirnat robec
vieux papier makulatura, star papir
avoir de faux papiers imeti ponarejene dokumente
être dans les petits papiers, être bien (mal) dans les papiers de quelqu'un biti pri kom dobro (slabo) zapisan
c'est très beau sur le papier, mais c'est irréalisable to je prav lepo na papirju, toda ni uresničljivo
être (écrit) sur les papiers de quelqu'un imeti dolg(ove) pri kom
envoyer un papier au journal poslati članek (za objavo) časopisu
jeter, mettre, coucher sur le papier vreči, napisati na papir
mettre en papier (commerce) zaviti v papir
perdre ses papiers izgubiti svoje osebne dokumente
rayez, ôtez cela de vos papiers s tem ne morete računati
le papier souffre tout (proverbe) papir prenese vse

papillote [-pijɔt] féminin zavit bonbon; kos papirja (navijač), okrog katerega se navijejo lasje, da se kodrajo; vieilli bleščica na obleki

côtelettes féminin pluriel en papillotes v mastnem papirju pečeni kotleti
être en papillotes imeti navijače v laseh
n'être bon qu'à faire des papillotes (knjiga) biti dober le za v koš
tu peux en faire des papillotes (figuré) to ni nič vredno

paraître* [parɛtrə] verbe intransitif pojaviti se, pokazati se, nastopiti; iziti, izhajati; zdeti se, videti se; izdajati se za; masculin videz

paraître en justice nastopiti pred sodiščem
il paraît que ... zdi se, videti je, da ...
il y paraît to se vidi
il paraît ne pas savoir (on) najbrž ne ve
il ne paraît pas son âge ne kaže svoje starosti (svojih let), videti je mlajši, kot je v resnici
il a paru à son avantage pokazal se je v (svoji) dobri luči
faire paraître un livre objaviti knjigo
vient de paraître pravkar izšlo
il est paru une nouvelle édition de cet ouvrage izšla je nova izdaja tega dela
chercher, aimer à paraître rad vzbujati pozornost
(populaire) paraît qu'on va avoir la guerre pravijo, kaže, da bo vojna
désir masculin de paraître želja, da bi briljirali, se odlikovali, naredili zelo dober vtis

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

pâte [pɑt] féminin testo; pasta; mehka snov

pâtes alimentaires, d'Italie testenine
pâte de bois celuloza
pâte pour chaussures krema za čevlje
pâte à coller, colle féminin de pâte lepilo
pâte dentifrice zobna pasta
pâte feuilletée krhko, listnato testo
une bonne pâte (d'homme) (familier) dober, zlat človek
pâte (à papier) papirna masa
pâte molle (figuré) mevžast, vsem vplivom podvržen človek
je n'ai mangé ni pain ni pâte de la journée ves dan nisem še ničesar jedel
être, vivre comme un coq en pâte (figuré) živeti udobno in srečno
mettre la main a la pâte pomagati v kuhinji; figuré sam se lotiti dela, sam delati
pétrir la pâte gnesti testo

pay¹ [péi] samostalnik
plača, plačilo
pogovorno plačnik
ameriško, mineralogija donosna ruda

pogovorno he is good pay on je dober plačnik
he is in the pay of s.o. njega plačuje, najet je od, je v službi nekoga
ameriško, figurativno to strike pay dirt naleteti na vir bogastva

pecar [c/qu] grešiti, pregrešiti se; domišljati si (de na)

pecar de bueno čezmerno dober biti
pecar de prolijo predolgovezen postati
no pecar de cobarde ne biti bojazljivec

pédagogue [-gɔg] masculin pedagog, vzgojitelj; vzgojeslovec

bon, mauvais pédagogue dober, slab pedagog; péjoratif pedanten učitelj

pennyworth [péniwəɵ, pénəɵ] samostalnik
vrednost enega penija, malenkost; nakup, kupčija

a good (bad) pennyworth dober (slab) nakup
not a pennyworth niti najmanj
he has got his pennyworth dobil je, kar mu gre

pērdere^*

A) v. tr. (pres. pērdo)

1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo

2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak

4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo

B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti

pernīx -īcis, adv. pernīciter (perna; pernīx torej = dober v petah (nogah), hoden)

1. vztrajen, zdržljiv, vzdržljiv, potrpežljiv: taurus V., Apulus H.

2. uren, hiter, gibčen, ročen, jadrn, (po)skočen, okreten, gibek, spreten, hitro napredujoč (naspr. gravis neokreten): Lucr., Fl. idr., homo Pl., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl., corpus L., puella Cat., (Famae) pernices alae V., pernicibus haec fatur virgo et pernicibus ignea plantis transit ecum cursu frenisque adversa prehensis V., alae V., velocitas Plin., pernicior vento Stat., penicissimi temporis celeritas Sen. ph., canis pecuarius, pernicissimae quadrigae Col., tigres … saevum ferarum genus et pernix Col., fuga, cursor, volatus, Mercuri potestas Ap.; adv.: perniciter aliquem alterā manu apprehendere Pl., perniciter equo desilire L., perniciter exsilire Cat., pernicius, quo libuerit, exsultant Plin., tortā ruunt pernicius hastā Cl.; pesn. z inf.: amata relinquere pernix H. hitro pripravljena.

pèro -a s, mn. pèra pérā
1. pero: guščje, paunovo pero; nojevo pero; pisati -om i mastilom; pisaće pero; pero za crtanje risalno pero; imati oštro pero; govoriti, kazivati komu što u pero narekovati komu, kaj; junak na -u peresni junak; baciti pero u trnje nehati pisati; biti jak na -u biti dober pisatelj, dober stilist; vladati dobro -om spretno sukati pero; prihvatiti se -a lotiti se, peresa, pisanja; oštriti pero na koga pripravljati se na pismeni napad na koga; uzeti pero u ruke začeti pisati
2. vzmet, pero: elastično pero puklo je pero u satu
3. list, pero: pero od kupusa; kukuruz jedrao je upijajući svojim -ima sunce
4. plavut: pero u ribe
5. brada: pero od ključa
6. vogal rute, robca: sveza kaparu u pero svoje marame; obrisa znoj s čela -om šala
7. lemeževa konica
8. rogelj, zobec, greben na buzdovanu

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria