Franja

Zadetki iskanja

  • vès, vsà, vsè tout, entier, total

    ves kruh tout le pain
    vse mesto toute la ville, la ville entière
    ves Pariz tout Paris
    ves svet le monde entier
    vsa Jugoslavija toute la Yougoslavie, la Yougoslavie entière
    ves (božji) dan toute la (sainte) journée
    vso noč nisem zatisnil očesa je n'ai pas fermé l'œil de toute la nuit
    vse dni tous les jours
    ves čas tout le temps
    iz vsega srca de tout (mon) cœur
    mi vsi nous tous
    skoraj vsi presque tous, la presque totalité
    kljub vsemu malgré tout
    biti ves iz sebe être hors de soi, être déchaîné, (od veselja) être transporté de joie
  • vès, vsa, vse todo; entero; total

    ves Rim toda Roma
    vse mesto toda la ciudad, la ciudad entera
    vse todo
    ves svet el mundo entero, (= vsi) todo el mundo
    vsa Jugoslavija Yugoeslavia f entera, toda Yugoeslavia
    ves (božji) dan todo el (santo) día
    vse dni todos los días, a diario
    za vse čase para siempre
    skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
    vse to todo es(to)
    iz vsega srca de todo corazón
    mi vsi todos nosotros
    oni vsi todos ellos
    vsi smo enaki todos somos unos
    vsi, ki ... todos los que..., (uradno) todo aquel que...; quienes
    vsi skupaj todos juntos
    kljub vsemu con todo
  • vesel [é] (-a, -o)

    1. (dobre volje) froh, fröhlich, lustig, ki se rad smeje: lachlustig; dan, čas, dogodek: freudig, Freuden- (novica die Freudenbotschaft, dan der Freudentag)

    2.
    vesel česa froh über, erfreut, zelo: hocherfreut
    biti vesel froh sein, sich freuen über, sich (einer Sache) freuen
    |
    veselo pričakovanje die Vorfreude (auf)
    v veselem pričakovanju guter Hoffnung
  • vesél (-a -o) adj.

    1. allegro, esultante, festoso, lieto:
    skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
    veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

    2. contento, soddisfatto, felice:
    biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

    3. bello, buono:
    vesela novica bella notizia
    Vesele praznike! buone feste!

    4. pren. vivace, gaio, garrulo:
    stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
    veseli ptiči uccelli garruli

    5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
    vesele barve colori vivaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
    čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
    knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
    PREGOVORI:
    veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta
  • vetróven (-vna -o) adj. di, del vento; dei venti; ventoso:
    vetroven dan giornata ventosa
    vetroven sunek colpo, folata di vento
    meteor. vetrovna lestvica scala dei venti
    meteor. vetrovna roža rosa dei venti
    meteor. vetrovna vreča manica a vento
  • vihár storm; thunderstorm; tempest; hurricane; (na morju) gale

    vihár smeha gale of laughter
    vihár odobravanja storm (ali a tempest) of applause
    peščeni vihár sandstorm
    področje, pas vihárjev storm zone, storm belt
    mir, tišina pred vihárjem lull before a storm
    vihár v kozarcu vode (figurativno) storm in a teacup
    ves dan je divjal vihár the storm raged all day
    dvigniti vihár to stir up a storm
    sončni zahod, ki naznanja vihár a stormy sunset
    pustiti, da vihár mine to let the storm blow over
  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • vláčiti (-im)

    A) imperf. ➞ vleči

    1. tirare, trascinare; rimorchiare:
    vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

    2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

    3. pren. trascinare; portare:
    vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

    4. portare, condurre (controvoglia):
    vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

    5. nareč. agr. (branati) erpicare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

    B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

    2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

    3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

    4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
    megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

    5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

    6. pejor. amoreggiare, praticare:
    vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vlomiti glagol
    (na silo vstopiti) ▸ betör, feltör
    storilec vlomi ▸ tettes betör
    tat vlomi ▸ tolvaj betör
    vlomiti v hišo ▸ házba betör
    vlomiti v stanovanje ▸ lakásba betör
    vlomiti v vikend ▸ hétvégi házba betör
    vlomiti v skladišče ▸ raktárba betör
    vlomiti v trgovino ▸ üzletbe betör
    vlomiti v avto ▸ feltöri az autót
    poskušati vlomiti ▸ betörni próbál
    vlomiti sredi noči ▸ az éj közepén betör
    vlomiti čez dan ▸ napközben betör
    vlomiti med vikendom ▸ hétvégén betör
    vlomiti ključavnico ▸ zárat feltör
    ponoči vlomiti ▸ éjjel betör
    zjutraj vlomiti ▸ reggel betör
    popoldne vlomiti ▸ délután betör
    Pred njim je stal 15-letni fant, ki je vlomil v skladišče. ▸ Egy 15 éves fiú állt előtte, aki betört a raktárba.
    Medtem ko je Urban stražil, je Primož z izvijačem vlomil v avto. ▸ Miközben Urban örködött, Primož egy feszítővassal feltörte az autót.
  • volčja lakota frazem
    (sestradanost) ▸ farkaséhség
    Na dan pojejte pet manjših obrokov in se tako uspešno izognite napadom volčje lakote. ▸ Fogyasszon naponta ötször kisebb adag ételt, így sikeresen elkerülheti a farkaséhség rohamait.
  • voliln|i (-a, -o) Wahl- (dan der Wahltag, izid das Wahlergebnis, odbor der [Wahlausschuß] Wahlausschuss, okoliš der Wahlbezirk, poraz die Wahlniederlage, postopek das Wahlverfahren, pravilnik die Wahlordnung, program das Wahlprogramm, red die Wahlordnung, rezultat der Wahlausgang, das Wahlergebnis, urad das Wahlamt, uspeh der Wahlerfolg, zakon das Wahlgesetz, doba die Wahlperiode, enota der Wahlkreis, kabina die Wahlkabine, kampanja der Wahlkampf, koalicija das Wahlbündnis, monarhija die Wahlmonarchie, nedelja der Wahlsonntag, obveznost die Wahlpflicht, platforma die Wahlplattform, potvorba die Wahlfälschung, prevara der Wahlbetrug, prireditev die Wahlveranstaltung, skrinjica die Wahlurne, tajnost das Wahlgeheimnis, udeležba die Wahlbeteiligung, zmaga der Wahlsieg, geslo der Wahlslogan, leto das Wahljahr, mesto die Wahlstelle, obdobje der Wahlabschnitt, pravo das Wahlrecht, ravnanje das Wahlverhalten, telo der Wahlkörper, zborovanje die Wahlversammlung, Wählerversammlung)
  • volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling

    ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
    spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
    priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
    volítve v zvezne organe elections for federal agencies
    javne volítve (glasovanje) open voting
    tajne volítve (glasovanje) secret ballot
    občinske volítve municipal elections
    splošne volítve general election, parliamentary elections
    dopolnilne (delne) volítve byelection
    dan volítev election day, polling day
    neveljavne volítve void election
    visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
    razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
    snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
    iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
    poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
    izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
    volítve so odložene the poll is postponed
    delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
    razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
    biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
    dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll
  • volit|ve ženski spol množina die Wahl (direktne Direktwahl, dopolnilne Ergänzungswahl, nadomestne Ersatzwahl, neposredne Direktwahl, Volkswahl, občinske Gemeindewahl, posredne Urwahl, predhodne Vorwahl, predsedniške Präsidentschaftswahl, proporcionalne Verhältniswahl, večinske Mehrheitswahl, papeža Papstwahl, po listah Listenwahl, po proporcionalnem sistemu Proporzwahl, Proportionalwahl, porotnikov Schöffenwahl, predsednika Präsidentenwahl, v deželni zbor Landtagswahl, v občinski svet Gemeinderatswahl, v parlament Parlamentswahl), der Urnengang; Wahlen množina
    javne volitve offene Wahlen
    splošne volitve allgemeine Wahlen
    tajne volitve geheime Wahl
    glasovnica za volitve po pošti der Wahlschein
    poraz na volitvah die Wahlschlappe, die Wahlniederlage
    noč po volitvah die Wahlnacht
    zmaga na volitvah der Wahlsieg
    dan volitev der Wahltag
    izid volitev das Wahlergebnis
    izpodbijanje volitev die Wahlanfechtung
    razpis volitev die Wahlausschreibung
    iti na volitve wählen gehen
  • voščílo félicitation ženski spol , vœu moški spol

    novoletno voščilo vœu (ali souhait moški spol, compliment moški spol) de bonne année
    voščilo za god (za rojstni dan) vœu (ali souhait) de bonne fête (de bon anniversaire)
    moja prisrčna voščila! (toutes mes) félicitations!
  • vošči|ti [ó] (-m)

    1. wünschen (dober dan guten Tag wünschen, srečo Glück wünschen), sagen
    voščiti lahko noč gute Nacht wünschen/sagen

    2. (čestitati) gratulieren
  • vóščiti1 (želeti) to congratulate; to wish

    vóščiti dober dan to bid good day
    voščil mi je mnogo uspeha he wished me great success
    voščim vam vesele božične praznike in srečno novo leto I wish you a Merry Christmas and a Happy New Year
  • vóščiti1 (-im) perf., imperf. augurare, dare:
    voščiti dober dan augurare, dare il buon giorno
    voščiti srečno novo leto augurare il buon anno
    voščiti komu prijazno besedo essere cortese con qcn.
    pren. najbolje je, da si voščimo zbogom è meglio lasciarci, separarci
  • vozíti conduire; véhiculer, voiturer, charrier, transporter; circuler

    voziti se z avtom (vlakom, ladjo, kolesom itd. ) aller en voiture (en train, en bateau, à bicyclette, etc.), prendre la voiture (le train, le bateau, la bicyclette, etc.)
    voziti 80 km na uro faire du 80 à l'heure
    avtobus vozi dvakrat na dan le bus passe deux fois par jour
    na kolesu se voziti aller à bicyclette (ali familiarno en vélo), familiarno faire de la bicyclette (ali du vélo), pédaler
    na vrtiljaku se voziti faire un tour de manège