Franja

Ausbund, der, (-s, Ausbünde) utelešenje; er ist ein Ausbund an (Tugend, Fleiß) je utelešena (krepost, marljivost)

ausrichten

1. Reihen usw.: naravnati, poravnati, ravnati, Technik izravnati

2. gegen Osten: obrniti, obračati k; Technik usmeriti, usmerjati

3. einen Gruß, eine Botschaft usw.: sporočiti (komu), nasloviti (na)

4. (erreichen) opraviti, doseči

5. ein Fest, einen Wettkampf: organizirati, prirediti

6. ausgerichtet sein auf težiti k, stremeti k, X je cilj ...

7. sich ausrichten an držati se (česa)

außen zunaj; von außen od zunaj; nach außen navzven; außen an (der Tür) za zunanji strani (vrat); außen vor lassen ne upoštevati

aussetzen

1. sich einer Gefahr, dem Spott: izpostaviti, izpostavljati se, ein Kind: izpostaviti, ein Tier: zapustiti, eine Strafe usw.: odložiti (izvršitev)

2. (bestimmen) določiti, eine Belohnung, einen Preis: razpisati

3. Wildtiere: spustiti, naseliti, ein Boot: spustiti, izobesiti in spustiti

4. etwas auszusetzen haben an očitati (komu, čemu) kaj

5. intransitiv ustaviti se, prenehati, Puls: izostati, (immer wieder aussetzen) prekinjati (se), nastopati v presledkih

austreten^*

1. aus einer Partei, Kirche, einem Verband: izstopiti

2. (an den Tag treten) prihajati na dan, izstopati, Astronomie prihajati iz, Wasser: iztekati, izvirati, Medizin izcejati se, durch die Aderwände: prehajati, Technik iztekati, izstopati

3. (die Notdurf verrichten) iti na stran(išče)

4. transitiv - eine Zigarette: pohoditi, ein Feuer: poteptati, pogasiti, Schuhe: razhoditi, Wege, eine Spur: shoditi; Technik eine Nadel: izriniti, dvigniti

Auswurf, der, (-s, Auswürfe) izmeček (tudi figurativ), izpljunek, aus dem Magen: izbljuvek; aus dem Herzen: iztis, an Blut: iztisnjena količina; Technik izmet, izmeček, in der Weberei: lučaj

aut, conj. disiunctiva, ločni veznik, ki razstavlja bistveno nasprotujoče si pojme (iz *auti, kor. au; prim. gr. αὖ, αὖτι zopet, αὖτε, αὖτις, αὖϑις zopet, nazaj, αὐτάρ toda, pa = lat. aut; sor. je najbrž tudi gr. αὖ-γε).

I. kadar je veznik postavljen samo enkrat

1. pri sicer bistveno različnih, a istovrednih pojmih, pa tudi pri pojmih, ki izključujejo drug drugega = ali; razstavlja besede: agri, qui arari aut coli possint Ci., nolebas aut non audebas appellare Ci., quis novit aut nosse potuit? Ci., vi aut clam Ci., quod est verum aut falsum Ci., nisi Alcibiadem vivum aut mortuum sibi tradidisset N., existumabitis, qualis illa pax aut deditio sit S., hic vincendum aut moriendum, milites, est L., ego hic a vobis desperatae victoriae aut honestae morti locum inveniam Cu.; v vprašanju: erit, inquit Brutus, aut iam est iste, quem exspectas? Ci.; razstavlja stavke: Hannibal credo erat ad portas, aut de Pyrrhi pace agebatur Ci.; razstavlja na več členov: oppidum validum prope siet aut mare aut amnis aut via bona celeberrima Ca., si (animus) deus aut anima aut ignis est Ci., tuus colonus aut vicinus aut cliens aut libertus aut quivis Ci.; v nikalnih stavkih: sine quibus nec intellegi quidquam nec quaeri aut disputari potest Ci., nullos habuit hortos, nullam suburbanam aut maritimam sumptuosam villam N., ei neque moribus neque lege aut imperio cuiusquam regebantur S. (zveze nec quaeri aut disputari, nullam suburbanam aut maritimam... villam, neque lege aut imperio so kot enote postavljene nasproti pojmom intellegi, hortos, moribus); pogosto le nadaljuje zanikano (včasih = in): neque vero qui non iisdem rebus movetur naturāque consentit, fidus aut stabilis potest esse Ci., nemo tribunos aut plebeios timebat L., neque ego hanc abscondere furto speravi... fugam, nec coniugis umquam praetendi taedas aut haec in foedera veni V. (prim. H. Carm. III, 1, 25 in nasl.); tako tudi v retoričnih vprašanjih z nikalnim pomenom: quis crederet, aut quem moveret? V.

2. stopnjuje ali razširja = ali celo, ali sploh; popravlja prejšnji pojem = ali marveč, ali pravzaprav, ali točneje (povedano); pri tem je veznik pogosto natančneje določen z različnimi adv.: non multum aut nihil mihi concessit Ci., Graeci aut ullae exterae nationes Ci., quid enim ultra differri aut teri tempus L., se consules ac dictatores aut etiam reges sperant futuros? Ci., cum de libertate aut etiam de hereditate contendunt ii Q., proditores aut potius aperti hostes Ci., de hominum genere aut omnino de animalium loquar Ci.

3. zmanjšuje ali omejuje = ali vsaj, ali pa le, ali le: quaero, num iniuste aut improbe fecerit Ci., qui habitarent in Sicilia aut qui Siciliam attigissent Ci., si (alces) quo afflictae casu conciderunt, erigere sese aut sublevare non possunt C., cuncti aut magna pars S., obrue puppes aut age diversas V.; veznik je lahko natančneje določen z ustreznimi adv.: diem vere natalem aut certe salutarem Ci., sit ergo aliquando quod placeat aut certe quod sufficiat Q., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem Ci. ep., Afer aut Sardus sane Ci., biduo aut summum triduo Ci., adimi vobis agros aut denique minui possessiones Ci., quod... nostros praesidia deducturos aut denique (vsaj) indiligentius servaturos crediderant C.

4. nima disjunktivne funkcije (zlasti v začetku celih stavkov = ali pa, sicer, drugače: reduc uxorem, aut quamobrem opus sit cedo Ter., nemo est iniustus, aut incauti potius sunt habendi improbi Ci., omnia... sunt ei (oratori) dicenda,... aut eloquentiae nomen relinquendum est Ci., nunc manet insontem gravis exitus; aut ego veri vana feror V., ne flectat retro sua lumina, donec Avernas exierit valles: aut irrita dona futura O., mihique, qui compertum habeo, credant; aut quidem vetustissima nave impositos... iubebo avehi Suet. ali pa jih dam prav gotovo odpeljati. — Pomni, da v vprašalnih stavkih aut nikdar ni = an, ampak
a) vprašalno uvaja le kak podrejen del ene in iste misli: voluptas melioremne efficit aut laudabiliorem virum? Ci., nonnulli dubitant de mundo, casune sit effectus aut necessitate aliqua, an ratione ac mente divina Ci.
b) ali pa vprašalno natančneje določuje predhodno vprašanje: quos accedam aut quos appellem? nationesne an reges?... an quoquam mihi adire licet, ubi non maiorum meorum hostilia monumenta pluruma sint? aut quisquam nostri misereri potest, qui aliquando vobis hostis fuerit? S.

II. kadar se veznik ponovi in odgovarja predhodnemu aut: aut — aut ali — ali, ako ne — pa vendar (pa vsaj), z ene strani — z druge strani, tudi večkrat ponovljen aut —aut—aut (—aut— aut) ali — ali — ali (— ali — ali), in to pri pojmih, ki se ali absolutno ali relativno medsebojno izključujejo: aut vivet cras Hermarchus aut non vivet Ci., aut iuguletis aut condemnetis Ci., aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt Ci., sperans... aut vi aut dolis sese casum victoriae inventurum S., aut prodesse volunt aut delectare poëtae H., alii autem aut naturā corporis aut consuetudine dolendi aut metu supplicii ac mortis vim tormentorum pertulerunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est aut id, quod est concretum ex his Ci.; v vprašanju: aut ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur aut is discipulus magistro tantulum de arte concedere? Ci.; aut—aut se lahko ponovi, vendar v drugačnem odnosu: tot annos ita vivo, iudices, ut a nullius imquam me tempore aut commodo aut otium meum abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique (slednjič) somnus retardarit Ci.; s predhodno nikalnico ima distributivno funkcijo = niti—niti: nemo aut miles aut eques ad Pompeium transierat C. niti—niti, non nos aut ferro Libycos populare penates venimus aut raptas ad litora vertere praedas V. niti—niti, neque enim sunt aut obscura aut non multa commissa postea Ci. saj niti—niti, nec aut Persae aut Macedones dubitavere, quin ipse rex esset occisus Cu. in niti—niti, ne aut ille alserit aut uspiam ceciderit aut praefregerit aliquid Ter. in da niti—niti, ne aut de C. Laelii soceri mei aut de huius generi aut arte aut gloriā detraham Ci. (aut—aut se ponovi, vendar v drugačnem odnosu); drugi razstavni del je lahko natančneje določen z adv.: aut damnum aut certe non magnum lucrum fecerunt Ci., plebs... aut libertatem aut certe inpunitatem adepta L., qui aut non minoris aut etiam pluris emerint Ci., ego iam aut rem aut ne spem quidem exspecto Ci. ep., si aut fuissent aut omnino non fuissent Ci.; tako tudi aut—aut vero = ali — ali morda celo (večinoma iron. v vprašanjih): quem tibi aut hominem... aut vero deum... auxilio futurum putas? Ci.; pri pesnikih včasih dobimo drugačne razčlembe le zaradi variacije, npr. aut—vel: affer... Chia vina aut Lesbia, vel metire nobis Caecubum H.; prim. V. (Aen. VI, 843-845); ve—aut: nec te, tua funera mater produxi pressive oculos aut vulnera lavi V.; aut—seu: qui aut iaculo incedit melior levibusque sagittis, seu crudo fidit pugnam committere caestu V.; tako tudi aut—aut—ve, vel—vel—aut. — Ponekod stoji namesto drugega aut anakolutsko izražen člen: quasi vero aut concedatur et eadem imbecillitate et inconstantia L. Tubulum fuisse qua... P. Scaevolam; et quasi nihil... intersit Ci. (pričakovali bi aut nihil... intersit), aut pluribus propositionibus iunctis... Interim per partes dissolvitur Q. (tako tudi Lucr. VI, 714 in nasl.); tudi obratno: succedentium autem aliae de communi appellatione... aut de re denominata Q.

Opomba: Zaradi svojega pomena aut praviloma stoji na prvem mestu v stavku ali stavkovnem členu; le pesniki ga ponekod zapostavljajo: qui tandem quibus aut venistis ab oris V., aut culmine tecti turribus aut altis V., incipiam aut hortis... tuis, persequar aut studium linguae Pr., balteus aut fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan.; vendar pa dobimo celo v najboljši prozi zvezi si aut, ut aut (nam. aut si, aut ut): si aut de industria facias..., aut cum rerum obscuritas, non verborum, facit, ut... Ci., postulabant, ut aut referrent ad senatum, aut ut auxilio esset consul civibus suis L.

aváns trgovina (predujem) advance

dali so mu aváns they gave him an advance on account

avdícija glasba audition; trial hearing; ZDA pogovorno try-out; performance of a piece of music

biti na avdíciji, podvreči (se) avdíciji to have an audition, to audition

avdiénca audience; hearing; (formal) interview

prositi za avdiénco to request (ali to ask for) an audience
sprejeti v avdiénco to grant an audience to, to receive in audience
biti sprejet v avdiénco pri to be received in audience by, to be granted an audience by

āvellō -ere -vellī in -vulsī (-volsī), -vulsum (-volsum)

1. odtrgati, iztrgati, utrgati, izdreti (izdirati): sigillis avulsis argentum reddidit Ci., sibi avelli iubet spiculum Ci., avellere frondes O., Cu., avulsum caput O., avolsa membra V., leporum avulsi armi H., cum ripa simul avolsos ferat Aufidus H.; od kod? z abl.: Plin., T., avulsus radicibus oculus Lucr., avolsum humeris caput V. odsekana, av. templo Palladium V. zmakniti, saxa saxis V. odkrhniti, veste aliquid Pr.; z dat.: avolsa hosti cervix Sil., Euboea avolsa Boeotiae Plin., bitumen non quit sibi avelli Plin.; s praep.: poma ex arboribus cruda si sint, vi avelluntur Ci., hoc (simulacrum) iste e signo Cereris avellendum... curavit Ci., sive secetur aliquid sive avellatur a corpore Ci.

2. pren.
a) iztrgati = (na silo) ločiti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): non potes avelli O., morbus et aegrotatio, quae avelli inveterata non possunt Ci., de matris hunc complexu avellere Ci., ex complexu avelli Ci., avulsus a meis Ci., oriens incendium belli... a portis avellere Ci. odvrniti (odvračati), complexu avolsus Iuli V., filii sinu matris avolsi Sen. tr., ut avellentur castris (veterani) T., gentes avolsae Plin.; med.: servant busta neque avelli possunt V. in se ne morejo ločiti.
b) iztrgati = ugrabiti, vzeti, oteti iz česa: rus ab aliquo Ter., pueros a lacte non subito a consuetudine av. Varr. ne na mah odvaditi, convicio hunc ab errore avellere Ci. iz zmote oteti, avulsum est enim praeter spem, quod erat spe devoratum lucrum Ci., an tibi mavis insidias fieri pretiumque avellier (= avelli) H., liberalitas (darovi) Augusti avulsa T., avellere fundum emptori, nummos alicui Dig.

avenue [ǽvinju:] samostalnik
dohod, privoz; drevored
ameriško široka cesta, avenija

an avenue to the fame pot do slave
to explore every avenue, to leave no avenue unexplored na vse kriplje se truditi

average¹ [ǽvəridž] samostalnik
popreček
matematika srednja vrednost
navtika havarija, škoda, nastala na ladji

to an average, on (ali at) an (ali the) average, ameriško on average poprečno
to make average izračunati srednjo vrednost
above average nadpoprečen, nadpoprečno
rough average približno poprečje
to strike an average določiti zlato sredino

ávto VB car, motor car; ZDA automobile, auto

vlečni ávto breakdown lorry
dvosedežni ávto two-seater
športni dvosedežni ávto sports car, ZDA tudi sport car, zastarelo roadster
star ávto pogovorno VB banger, ZDA jalopy
reševalni ávto ambulance
tovorni ávto lorry, ZDA truck, (zaprt, zlasti spediterski) van
zaprt ávto limousine, sedan, coupé
izlet z ávtom car trip, drive
voziti ávto to drive (a car), to motor, ZDA tudi to auto
ávto je odpovedal, je imel defekt the car broke down
nabaviti si že rabljen ávto to purchase a car (an automobile) secondhand, to buy a secondhand car
peljati se z ávtom to motor
peljal sem se z ávtom na Reko I motored down to Rijeka
vožnja v ávtou je prijetna v lepem vremenu motoring is pleasant in fine weather
vzeti koga v (na) ávto to give someone a lift in one's car

avtoritatíven authoritative

avtoritatívno mnenje an authoritative opinion
to je edino avtoritatívno delo o tem vprašanju it is the only authoritative work on the question
njegovo mnenje je avtoritatívno his opinion is regarded as conclusive
avtoritativno prislov masterfully, without paying heed to protests

avtoritéta authority; power; government; (oseba) authority, expert

on je avtoritéta v tej stvari, v tem predmetu he is an authority on that subject
izgubiti mnogo svoje avtoritéte pri to lose much of one's authority with
očetovska avtoritéta paternal authority

away [əwéi] prislov (from)
proč, stran; nenehno

away back pred davnim časom
to be away odpotovati
far away daleč proč
far and away the best daleč najboljši
fire away! prični!
to give away s.o. izdati koga
to make (ali do) away with s.th. odpraviti nekaj
to make away with o.s. narediti samomor
an away match tekma na tujem igrišču
to pine (ali waste) away hirati, hujšati
right away takoj
to pass away umreti
to throw away odvreči
to trifle away zapravljati
away for shame! sram te bodi!
I cannot away with ne prenesem
to work away nenehno delati
away with you! poberi se!
whither away? kam greš?

awkward [ɔ́:kwəd] pridevnik (awkwardly prislov)
okoren, neroden, nespreten
pogovorno nevljuden mučen; nevaren

the awkward age "telečja" leta
to feel awkward nelagodno se počutiti
an awkward situation mučen položaj
the awkward squad še nepreoblečeni novinci, rekruti; zelenci, novinci
an awkward question to answer vprašanje, na katero ni lahko odgovoriti

axe¹, ax [æks] samostalnik
sekira
figurativno obglavljenje

to have an axe to grind zasledovati zasebne cilje, imeti nekaj za bregom
to put (ali fit) the axe in the helve rešiti uganko, doseči cilj
to apply the axe znižati proračun
to get the axe biti odpuščen, zgubiti službo
to hang up the axe na klin obesiti
to set (ali lay) the axe to the root of lotiti se zatiranja česa

Bahnräumer, der, an der Lok: zaščita za kolesa