Franja

Messāpus -ī, m Mesáp, vladar pokrajine Mesapije: V., Serv., P. F., Isid. Od tod subst. Messāpia -ae, f Mesápija, staro ime dela južne Italije (po vladarju Mesapu) = Kalábrija: Plin. ali Apúlija: P. F., Isid.; adj. Messāpius 3 mesáp(ij)ski, tj. ali kalábrijski ali apúl(ij)ski: O.; subst. pl. Messāpiī -ōrum, m Mesápijci, preb. Mesapije: L., Plin.

Messēnē -ēs, f: L., N., O., Mel., Plin. in Messēna -ae, f: L., N., Stat. (Μεσσήνη) Meséna, glavno mesto peloponeške pokrajine Mesenije ob reki Pamiz (zdaj Maura-Matia). — Od tod adj. Messēnius 3 (Μεσσήνιος) mesén(ij)ski: Plin., arva O.; preb. subst. Messēniī -ōrum, m Mesén(ij)ci: L., T., Mel. Messēnia -ae, f Mesenija, gr. pokrajina okoli Mesene: Plin., Mel., M.

meus 3 pron. possesivum (iz *mei̯-os iz zaimenskega kor. *me-, *mo-; prim. gr. ἐμός, sl. moj = lit. mãnas = got. meins = stvnem. mīn = nem. mein, ang. my) moj, v sl. (nanašaje se na subj. istega stavka) svoj, in sicer subj.: meus gnatus Ter., meum dictum consulis L., mei sunt ordines, mea descriptio Ci. moje delo so, simulatio non est mea Ter. ni lastnost mojega značaja, ni moja navada; obj.: inuria mea S. = mihi illata meni storjena, crimina mea L. = in me collata. Poseb.: meus illic homo est Pl. ali meus hic est, hamum vorat Pl. ali vicinus, en meus est O. moj je, imam ga, vix (sc. me) meum (ki sem komaj pri sebi) firmat deus O., postquam meus (sam svoj) a praetore recessi Pers., nisi plane esse vellem meus Ci. ves sam svoj (= povsem samostojen, povsem izviren), homo meus se in pulpito prosternit Ph. moj (naš) mož (= mož, o katerem ravno zdaj govorim), tako tudi interpres meus Petr., iste meus stupor Cat., Nero meus Ci. moj = moj prijatelj Neron; v nagovoru: mi homo Pl. moj ljubi, dragi moj, mi frater, mi Attice Ci. (moj) ljubi (dragi) brat, Atik, mea Pythias Ter. (moja) ljuba (draga) Pitiada, mea tu Ter. moja ljuba; occ. meni naklonjen: quis homo sit magis meus quam tuus Pl. Subst.

1. mea -ae, f (v nagovoru) moja ljuba, ljubica, dragica: Pl., quorum memor, o mea, pone fastus O., toda pl.: pars, o Telethusa, mearum O. tistih, ki me ljubijo in častijo.

2. meum -ī, n in pl. mea -ōrum, n moje, svoje, moja imovina, svojina, last(nina): Ter., Plin. iun., nihil addo de meo Ci., omnia mea mecum porto Ci., mea ne finxisse minora putarer H. svojo veljavo (vpliv) pri tebi, ego meorum solum sum meus Ter. izmed vse moje svojine sem le jaz sam svoj; poseb. non est meum ni po moje, ni moja navada, ni v moji navadi, ni moja stvar: non istuc meum est Pl., non est mentiri meum Ter., non est meum committere, ut … Ci. ne bi mi pristajalo, ne bi se spodobilo zame; meum est moja dolžnost je, pristoji mi: puto esse meum exponere, quid sentiam Ci., meum fuit cum causā accedere ad accusandum Ci.; toda: quod Thebae cecidere, meum est O. ali quodcumque potest fecisse videri fortiter iste, meum est O. je moje delo.

3. meī -ōrum, m moji, svojci (= moji rojaki, sorodniki, prijatelji, sužnji): Ci. ep., O., Plin. iun., Iliaci cineres et flamma extrema meorum V.; redkeje sg.: eduxi a parvulo, habui, amavi pro meo Ter.

Opomba: Iz star. soobl. mius 3, skrč. dat. pl. mīs: Pl.; voc. sg. m. mī, tudi pri fem. in neutr. (poleg mea, meum): mi soror, mi coniux Ap., mater mi Iul. Val., mi sidus Ap., tudi pri pl. m.: mi homines Pl., o mi hospites Petr.; pesn. voc. sg. m. tudi meus: O., sanguis meus V.; skrč. gen. pl. m. maiorum meûm: Pl. Pron. okrepljen z -met in -pte: meopte, meāpte mēpete, meāmet Pl., meamet facta S.

Mīlētus -ī (Μίλητος) Milét

I. m oče Kavna in Biblide (Byblis, legendarni ustanovitelj mesta Mileta: O. —

II. f

1. staro trgovsko mesto v Kariji, sloveče po čebelarstvu, ovčarstvu in volnarstvu, Talesov rojstni kraj: Ter., Ci., L., Mart., Mel., Plin., Ap., Amm. idr. — Od tod adj. Mīlēsius 3 (Μιλήσιος) milétski: Ter., Varr. Fr., Val. Max., Lact. idr., populus Ci., deus (= Apolon, ki je imel v Miletu svetišče in preročišče) Ap., vellera V., Milesium (sc. alcyoneum) Plin., lana Plin., Aug., Col., crimina O. objestni, opolzki spisi (romani), ki so najprej izhajali v Miletu (= miletske zgodbe), Milesio sermone varias fabulas conserere Ap.; subst.
a) Mīlēsius -iī, m Milétčan, Milézijec: Ter., Varr., Thales Pl., Ci.; pogosto pl. Mīlēsiī -ōrum, m Milétčani, Milézijci, preb. Mileta: Ci., L., Mel., Plin.
b) Mīlēsia -ae, f (sc. urbs) = Miletus: Milesiae conditor Ap.
c) Mīlēsiae -ārum, f (sc. fabulae) milétske zgodbe (pripovedke), opolzki romani (gl. zgoraj Mīlēsia crimina): M., Tert., Hier.
d) Mīlētis -idis, acc. -ida, f α) milétska: urbs O. mesto Tomi, kolonija mesta Mileta. β) patron. Milétida = Miletova hči Biblida: O.

2. (Μίλατος) mesto na severovzhodni obali Krete, baje matično mesto karijskega Mileta: Plin.

3. izginulo mesto v Eoliji ob Idi: Plin.

mĭliārius 3 (milium) k prosu spadajoč, prosen, starejše jaglíčen: herba Plin. prosu škodljiva rastl. „vretenčasti bar“: Plin.; subst.

1. miliāria -ae, f (sc. avis) vrtni strnad, prosenica, vŕtnik (Emberiza hortulana Linn.), s prosom se prehranjujoča ptica: Varr.

2. miliārium -iī, n „prosenjak“, prosasta visoka in ozka posoda,
a) (prvotno) za prestrezanje iztisnjenega olivnega soka: Ca.
b) (pozneje) kot priprava za segrevanje vode v kopelih: Sen. ph., Paul., Pall.
c) kot kuhinjska posoda: argenteum Ulp., Aug.

mīllēsimus 3 num. ordinale (mīlle) tisoči: Iuv., Pers. idr., pars Ci., inter mille rates millesima puppis O., usura Sen. ph. ena od tisoč na mesec; subst. mīllēsima -ae, f (sc. pars) tisočina: et ipse nihilo minus habeo decem pondo armillam ex millesimis Mercurii factam Petr.; adv. mīllēsimum tisočič: „Quintus pater quartum“ vel potius millesimum nihil sapit qui laetetur Luperco filio et Statio, „ut cernat duplici decore cumulatam domum“ Ci. ep.

Milo² -ōnis, m Mílon, priimek Anijevega plemena. Poseb. znan je T. Annius Milo Papinianus Tit Anij Milon Papinijan, sin Gaja Papija Celza in Anije, hčere Gaja Anija Milona, je posinovil svojega vnuka; Sulov zet, l. 57 tr. pl. s Publijem Klodijem, s katerim se je pozneje sprl in ga ubil v pouličnem spopadu l. 52. Bil je obtožen umora, zato je moral oditi v pregnanstvo v Masilijo, čeprav ga je njegov prijatelj Ciceron zagovarjal v znanem govoru Pro Milone. Po vrnitvi (vrnil se je brez Cezarjevega dovoljenja, torej na svojo roko) je začel kot vodja razbojniških tolp v Kampaniji sovražno delovati proti Rimljanom; v enem od tovrstnih spopadov je bil tudi ubit: Ci., C., Varr. ap. Gell., Lucan. — Od tod adj. Milōniānus 3 Milónov, milónski: tempora Balbus ap. Ci., V.; subst. Milōniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Milóna: Ci., M.

mīluīnus in pozneje mīlvīnus 3 (mīluus, mīlvus) kanjin, sokolji: plumae Plin., pullus Ci. ep. sokolič, jastrebič (šalj. o sinu lakomnega in grabežljivega človeka); metaf.: oculi Ap. sokolje = zelo bistre oči, ungulae Pl. kradljivi (tatinski) kremplji (prsti), mulier milvinum genus Petr. jastrebji izrodek, pes Col. „kanjina noga“ (bot.), tibia P. F. neke vrste piščal zelo jasnega glasu; subst. mīluīna (milvina) -ae, f (sc. fames) jastrebja lakota = sl. pasja lakota ali volčja lakota = volčji tek: Pl.

mina¹ -ae, f (gr. μνᾶ, sicer semit. izvora iz hebr. māne, asir., akadsko, babilonsko manū,) mína

1. gr. utežna mera = 100 at. drahem = 69,33 rim. asov: Plin., Isid., Vulg.; v gr. obl. mnā -ae, f: Vulg.

2. gr. računski (nekovan) novec, in sicer
a) srebrn = 1/60 talenta = 100 at. drahem ali 100 rim. denarijev = 50 dkg srebra: mina argenti Pl., nav. samo mina Pl., Ci., Plin. (z acc. pl. v gr. obl. mnas).
b) zlat novec, vreden petkrat toliko kot srebrni: mina auri Pl.

Mincius -iī, m Míncij, reka pri Mantovi (zdaj Mincio): L., V., Plin. Od tod Minciadēs -ae, m Mincijád = rojen v bližini Mincija = Vergilij: Maro Iuvenc.

minus³ 3 po trebuhu gol, golotrebušen: ovis mina Varr.; subst. mina -ae, f (v besedni igri z mina¹): Pl.; prim.: minam Aelius vocitatam ait mammam alteram lacte deficientem, quasi minorem factam P. F.

miseria -ae, f (miser)

1. beda, revščina, nesreča, nadloga, stiska, sila, nuja, v pl. tudi = trpljenje: Pl., Ter., Acc. fr., Enn. ap. Ci., Enn. ap. Non., Q., in miseriā esse, in miseriis versari Ci., oneri miseriaeque fuere S., miseriā perditus Ci. v nesreči; miseria est z inf. ali ACI hudo je, prava beda je: servire amanti miseria est Pl., libidinosis, petulantibus, impuris, impudicis, aleatoribus, ebriis servire, ea summa miseria est summo dedecore coniuncta Ci., nimiast miseria nimis pulcrum esse hominem Pl.

2. occ.
a) težava, težavnost, napornost, „trnova pot“: miseriam omnem capere Ter., est nimiae miseriae Q. pretežavno je.
b) bojazljivost, plahost, plašljivost: Stoici omnia cum sollicitudine et miseriā credunt Ci. — Pooseb. Miseria -ae, f Mizêrija = Beda, hči Ereba in Noči: Ci., Hyg.

Opomba: Star. abl. pl. multeis miserieis: Pl.

misericordia -ae, f (misericors)

1. milosrčnost, usmiljenje, sočutje, sočustvovanje, toplina (naspr. crudelitas): Sen. ph., misericordia est aegritudo ex miseriā alterius iniuriā laborantis Ci., quem ad modum misericordia aegritudo est ex alterius rebus adversis, sic invidentia aegritudo est ex alterius rebus secundis Ci., pronus in misericordiam T., misericordiam elicere L., T.; s subjektnim gen.: precibus ipsorum et misericordiā vulgi C.; z objektnim gen. (s kom, do koga): clarissimi viri misericordiā captus N., m. puerorum Ci.

2. pomilovanje, usmiljenje, sočutje pri drugih: accidit, ut pauci … qui aut gratiā aut misericordiā valerent, in Siciliam pervenerint C. ki so dosegli (sc. pri drugih) ali milost ali usmiljenje, haec atque eiusdem generis complura ut ab hominibus doctis magna cum misericordia fletuque pronuntiantur C. to je ganilo druge do solz usmiljenja, cum intelligunt homines, quantum misericordiae nobis tuae preces et tua salus allatura sit Ci. ep. nam bodo vzbudile, misericordiam habere debet Ci. vreden je usmiljenja. — Pooseb. Misericordia -ae, f Mizerikórdija = Usmiljenost, boginja usmiljenosti: Ap.

Mithrās -ae, m: Stat., Cl. ali Mithrēs -ae, acc. -em (-ēn), m: Cu. (Μίϑρας, jon. Μίϑρης) Mítra

1. perz. božanstvo, sprva beli dan, pozneje sončni bog, od časa Kserksa I. glavno božanstvo perz. religije. Po vojni z gusarji so njemu na čast obhajane skrivne slovesnosti našle pot tudi v Rim, cesarja Trajan in Domicijan pa sta jih uvedla tudi formalno. — Od tod adj. Mithriacus 3 (Μιϑριακός) Mítrov, Mítrin, mitréjski: sacra Lamp.

2. ime Izidinega svečenika: Ap. (z acc. Mithram).

Mōab, indecl. f Móab, plodna gorata pokrajina vzhodno od Jordana med Mrtvim morjem in sirsko-arabsko puščavo, med reko Arnon in „Vrbovim potokom“: vastata est Moab Vulg. — Od tod Mōabītēs -ae, m Moabít: Vulg., pogosteje pl. Mōabītae -ārum, m (Μωαβῖται) Moabíti, preb. pokrajine Móab: Vulg. Mōabītis -idis, f (Μωαβῖτις) moabítska: regio Vulg. moabitska dežela, dežela Moab; kot subst. = Moabítka: Vulg.

Moesī -ōrum, m Mézi(jci), pleme, ki je bivalo v današnji Bolgariji in Srbiji: T., Plin. — Od tod njihova pokrajina Moesia -ae, f Mézija: T., Plin., Suet., Eutr., Amm.; pl. Moesiae Suet., Amm., ker je bila ta pokrajina razdeljena na dva dela, imenovana Moesia superior (zdaj Srbija) in Moesia inferior. Adj. Moesiacus 3 mézijski: T., Suet., Amm. ali Moesicus 3 mézijski: Plin.

Molossī -ōrum, m (Μολοσσοί) Molósi, pleme v vzhodnem Epiru: Ci., N., Plin. — Od tod

1. adj.
a) Molossus 3 (Μολοσσός) molóški: gens O., rex O. = Munih, canes H. (izvrstni lovski psi), canum Molossûm Lucr.
b) Molossicus 3 (Μολοσσικός) molóški: canes Pl.

2. subst.
a) Molossus -ī, m (sc. canis) molóški pes: acer V. ugrizljiv, popadljiv.
b) Molossia -ae f: Serv. ali
c) Molossis -idis, f (Μολοσσίς): L. Molósija, Molósida, mološka pokrajina v vzhodnem Epiru.

Monēta -ae, f (monēre) Monéta

1. prevod gr. Μνημοσύνη, mati Muz: Ci., L. Andr. ap. Prisc. (s star. gen. Monētās), Hyg.

2. bogočastno ime „opominjajoče“ Junone (Junone opominjevalke) na Kapitoliju (zaradi mnogih dobrih „opominov“, ki jih je baje dala Rimljanom); v njenem svetišču je bila kovnica: Ci., L., O., Val. Max., Lact. Od tod

3. meton. monēta -ae, f
a) kovnica: ad Philotimum scripsi de viatico sive a moneta sive ab Oppiis Ci. ep.; metaf.: m. hominis formandi Macr. materino telo, quaedam ex nostrā, ut ita dicam, monetā (= iz stoiške šole) proferre Sen. ph.
b) kovan denar, denarij, novec, penez: Plin., victa concedit prisca moneta novae O.; metaf. besedni zaklad: monetam illam veterem sectator Fr.
c) žig, pečat, kov: aut binos (sc. petit) quater a novā monetā Mart.; metaf.: communi feriat carmen triviale monetā Iuv., nomina … Latinā monetā percussa Ap.

mōtōrius 3 (mōtor)

1. poln gibanja, poln dejavnosti, živahen (naspr. statarius): agendi modus, character Don., comoedia Don. = subst. mōtōria -ae, f: Prisc. komedija (polna) spletk, (polna) zapletov (naspr. comoedia sta-taria mirna značajska (karakterna) komedija).

2. subst. mōtōrium -iī, n gibalna moč: Tert.

mulsus 3 (mel)

1. z medom pomešan, skuhan, zvarjen: aqua Col., Plin., Vulg. medena voda, lac Plin., acetum Plin. kisla medica; subst.
a) mulsum -ī, n (sc. vinum) medica: calix mulsi Ci., pocillum mulsi L., mulsum pauperis Mart.
b) mulsa -ae, f (sc. aqua) medena voda: Plin. Val.

2. sladek kot med, medenosladek: pirum Col. medenka, medenica; metaf.: dicta mulsa Pl. ljubke besede, mea mulsa Pl. (ljubkovalna beseda) moja sladka dušica (pupika).