Franja

úpati espérer, attendre, s'attendre à quelque chose

upati na boljše čase espérer en des temps meilleurs
upati na najboljše avoir bon espoir (ali confiance)
upam tako! espérons-le!, je l'espère!
upam, da vas bom kmalu videl j'espère vous voir bientôt

upravičeváti (-újem) | upravíčiti (-im) imperf., perf. autorizzare; legittimare; giustificare, fondare:
upravičiti svojo zahtevo fondare, legittimare la propria richiesta
to vas ne upravičuje do maščevanja ciò non la autorizza alla vendetta, a cercare vendetta

use² [ju:z] prehodni glagol
rabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas)
zastarelo navaditi (to na)

to use one's brains (ali wits) uporabiti pamet, napeti (svoje) možgane
use your eyes! odpri oči!
to use care skrbno (pazljivo) postopati
to use diligence da(ja)ti si truda
to use one's best efforts napraviti, kar se le da (kar je le možno)
to use exercises delati vaje
to use force uporabiti silo
this geyser uses a lot of gas ta plinska peč porabi mnogo plina
how did they use you? kako so ravnali z vami?
to use s.o. ill slabo ravnati s kom
I cannot use my left hand ne se posluževati svoje leve roke
to use one's legs peš iti, pešačiti
to use imprecations preklinjati
to use a right uživati (neko) pravico
may I use your name? se lahko sklicujem na vas?
to use tobacco kaditi
I have used all the paint porabil sem vso barvo
how does the world use you? pogovorno kako je z vami?, kako vam gre?
neprehodni glagol
zastarelo (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)

the beggar used to come every day berač je imel navado prihajati (je prihajal) vsak dan
it used to be said navadno se je reklo (bila je navada reči)
he does not come as often as he used (to) ne prihaja več tako pogosto kot prej
they used to live here prej so stanovali tu
used you to know him? ste ga vi poznali?
there used to be a tree there tam je nekoč bilo drevo

uslúga service; favour; kindness; good turn

biti komu na uslúgo to be at someone's service
na uslúgo sem vam I am at your service
popolnoma sem vam na uslúgo I am wholly at your service
vas smem prositi za (neko) uslúgo? may I ask a favour of you?
imam prošnjo za posebno uslúgo I have a special favour to ask
izkazati, napraviti, storiti uslúgo to do (ali to render, to bestow) a favour (ali a service)
mi hočete napraviti uslúgo? will you do me a service?
napraviti dobro (slabo) uslúgo komu to do someone a good (a bad) turn
ponuditi svojo uslúgo to offer (ali to tender) one's services
povrniti uslúgo to repay (ali to pay back) a good turn, to return a favour
koristiti uslúge to utilize services
uslúga za uslúgo one good turn deserves another
veseli me, da sem vam lahkó na uslúgo (ob tej priliki) I am glad to be of service to you (on this occasion)

uslúga favor m ; servicio m

medvedja (slaba) usluga un flaco servicio
na uslugo sem Vam estoy a su servicio
prosim Vas za (neko) uslogo le pido a usted un favor
izkazati, narediti uslugo komu hacer un favor a alg, prestar (ali rendir) un servicio a alg
ponuditi svoje usluge ofrecer sus servicios
prijateljska usluga servicio m de amigo
vrniti uslugo corresponder a un favor
napraviti slabo usluga komu hacer un flaco servicio a alg

usted (= vuestra merced) Vi

el (ali: su) padre de usted Vaš oče
por amor de usted zaradi Vas
¡perdone (usted)! oprostite, prosim!
tratar de usted vikati
ustedes los hombres vi moški

ušòriti ùšorīm postaviti hiše tako, da med njimi nastane ulica: ušoreno selo vas z ulicami med hišami

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

vadimōnium -iī, n (vas, vadis)

1. dajanje poroštva (jamstva, zagotovila, garancije), porokovanje (z jamstvom), jamčenje, garantiranje, zagotovitev, zagotavljanje, da bo kdo prišel določenega dne pred sodišče ali pa vsaj poslal pooblaščenca: Pl., Ca. ap. Gell., Varr., Val. Max., Iuv. idr., Romam vadimonii causā venire Ci., sine vadimonio disceditur Ci., vadimonium concipere Ci. spisati, facere Ci. dati (dajati) poroštvo, vadimonium ei imponere N. prisiliti koga k porokovanju, prignati koga k porokovanju, res esse in vadimonium coepit Ci. prišlo je do porokovanja, dali so si medsebojno poroštvo, eo vadimonia fieri L. tjakaj (da) naj se dajo poroštva, tam (da) naj poteka pravda, vadimonium missum facere Ci. odpustiti, est mihi vadimonium cum aliquo Ci. obvezan sem do koga v porokovanje.

2. meton.
a) prihod pred sodnika: vadimonium promittere Ci. obljubiti priti pred sodnika, obljubiti udeležiti se sodne razprave.
b) določeni dan, rok, datum, termin, nárok sodne razprave: vadimonia constituta Ci., vadimonium obire Ci., Plin. iun., P. F. ali venire ad vadimonium Ci. držati se roka, priti k sodni razpravi, naspr. v. deserere N., Ci. ne držati se roka, ne priti na sodno razpravo (obravnavo), vadimonium sistere Ca. ap. Gell., N., Ci. priti pred sodnika ob določenem roku; metaf.: tibi amatorem vadimonio sistam Ap. postavim po danem poroštvu ob roku pred sodnika, ut tu es, qui me convadatus es Veneriis vadimoniis? Pl. ki me ob roku poziva (kliče) pred Venero?

vador -ārī -ātus sum (vas, vadis) s prejetim poroštvom (jamstvom) obvezati ali zavezati koga, da pride določenega dne na sodišče, pozvati (pozivati) pred sodnika, (po)klicati pred sodnika, tožiti, s tožbo prije(ma)ti, sodno preganjati koga: vadatur hic me Pl. (šalj.), hominem in praesentiā non vadatur Ci., tot vadibus accusator vadatus est reum L., se iam neque vadari amplius neque vadimonium promittere Ci., iamque vadaturus O. hoteč pravno nastopiti proti njej; v pass. pomenu: Prisc., casu tunc vadato (abl. abs.) respondere debebat H. je moral po danem poroštvu (zaradi danega poroštva) priti pred sodnika; metaf. vadatus obvezan, zavezan k čemu, dolžan kaj: Luc. ap. Non., me vadatum amore … attines Pl., mihi … reliqua vitae tuae curricula … vadata Ap. posvečen, vdan.

vāsārius 3 (vās) k posodju sodeč, za posodje namenjen, posoden: altera vasaria (za posodje) mensa erat lapidea quadrata oblonga una columella; vocabatur cartibulum Varr.; subst. vāsārium -iī, n

1. denar za pohištvo, denar za hišno opremo, ki so ga dobili v provinco odhajajoči namestniki, opremnina: nonne sestertium centiens et octogiens quod quasi vasarii nomine in venditione mei capitis ascripseras, ex aerario tibi adtributum Romae in quaestu reliquisti? Ci.

2. denar za olje, darilo oljarju, oljarina, oljnina: accedet oleum et sale suae usioni, quod satis siet, vasarium Ca.

3. kad, čeber, škaf v kopališču za vročo ali mlačno vodo: sic enim efficietur, ut vasaria et hypocausis communis sit eorum utrisque Vitr.

4. seznam, spisek, zapisek, arhiv: Plin. in poznejši pisci.

vāsātus 3 (vās) veliko spolovilo imajoč: bene Lamp. dobro „opremljen“, „kurčat“.

vāscellum -ī, n (demin. vās) lonček, skledica, posodica, torilce: Plin. Val.

vāsciō -ōnis, m (demin. vās) lonček, skledica, posodica, torilce: Th. Prisc.

vāsculum -ī, n (demin. vās)

1. posodica: Ca., Pl., Plin., Q., Iuv., Ap.

2. metaf.
a) oseménje, semenska glavica (kapica), peščišče nekaterih plodov: quaedam vasculis constant, ut Punica et mespila lotosque in Aegypto et Euphrate Plin., omnium satorum fructus aut spicis continetur … muniturque vallo aristarum … aut includitur siliquis … aut vasculis, ut sesamae ac papaveris Plin.
b) moško spolovilo: mox manum etiam demisit in sinum et pertractato vasculo tam rudi … inquit Petr.
c) koš za čebele, pleten panj: Pall.

vasíca (-e) f dem. od vas paesino, paesello, paesetto

vȁš -a -e zaim. vaš: je li ovo -a kuća?; bio je primljen u službu na -u preporuku; naši i -i radnici; dođe mečka i pred -u kuću čaka vas neizogibna usoda; -i igraju, a naši ridaju; bijaše, beše vaše vaš čas je minil, minila je vaša mladost, čas vaše oblasti; nije vaše znati vremena i leta koje otac zadrža u svojoj vlasti vam nič mar čas in leto; već ako ste udarili u šalu, što vaše nije razen če se šalite, kar ni vaša navada

vèč plus, davantage; plusieurs

več in več, vedno več de plus en plus
več kot eno leto plus d'un an
več kot je potrebno plus qu'il ne faut, tant et plus
več ali manj plus ou moins
nič več plus rien
vas je več kot nas vous êtes plus nombreux que nous
ne dežuje več il ne pleut plus
niti besede več o tem plus un mot à ce sujet (ali là-dessus)
čim več kdo ima, tem več hoče imeti plus on a, plus on veut avoir

véčnost éternité ženski spol

trajati, vleči se celo večnost durer une éternité, s'éterniser, se perpétuer
že celo večnost vas nisem videl il y a une éternité (ali un siècle) que je ne vous ai vu

veljáti (stati, stanem) to cost, to be worth; (biti veljaven) to be valid, to be in force; to hold good, to hold true, to be true

koliko velja ta knjiga? how much does this book cost?
to zemljišče velja 2.000 funtov m2 this land is worth 2,000 pounds a square metre
naj velja, kar hoče! cost what it may!
veljáti za poštenjaka to pass for an honest man
isto velja za vas the same holds good for you
hoteti veljáti za... to set oneself up as...
ne maram veljáti za moralista (purista) I don't set myself up as a moralist (a purist)
velja (za) dva meseca valid for two months
veljá! agreed!, it's a deal!
ta vstopnica velja za večerno predstavo this ticket admits (you) to the evening performance