amortajar (mrliča) obleči, zaviti v mrtvaški prt
amouracher, s' [-raše] zagledati se v, zaljubiti se, zatelebati se
il s'est amouraché d'une actrice zagledal se je v neko igralko
amphorārius 3 (amphora) v amfore (vrče) pretočen: vinum Dig.
amplector -plectī -plexus sum (ambi in plectere) „oplesti (opletati) se“, od tod
1. ovi(ja)ti kaj, ovi(ja)ti se okrog česa: compedes amplectuntur crura Pl., corpora natorum serpens amplexus V., serpens arboris amplexus stirpem Lucr.;
a) (z rokami) obje(ma)ti, okleniti (oklepati) koga ali kaj, oprije(ma)ti se ali okleniti (oklepati) se koga ali česa (zlasti prijazno ali ljubeče): Kom., genua L. Andr. fr., Pl., V., dextram V. ali manum alicuius Plin. iun. prijeti koga za roko, non possunt amplexae adire Vitr. za roke se vodeč, sinu germanam amplexa fovebat V., ampl. limina portae V., saxa manibus L., gradus templi O., aram T., amplexae tenent (matres) postīs V., ampl. aliquem exanimem Pr.; pren.: quod autem istud imperium est, decemviri, quod amplexi tenetis? L.
b) okleniti (oklepati) = obkoliti (obkoljevati), obda(ja)ti, obseči (obsegati), zavze(ma)ti: Lucr., Plin., hostium aciem L., quantum munimento amplecteretur loci L., terrarum ultimos fines Rubrum mare amplectitur L., nobis idem Alcimedon duo pocula fecit et molli circum est ansas amplexus acantho V., nox tellurem alis amplectitur V. zagrne, ignis proxima quaeque... amplexus totis se dissipavit castris L., postquam coepit... urbis latior amplecti murus H., spatium XXX pedum amplecti Cu.
2. pren.
a) z ljubeznijo obje(ma)ti, visoko ceniti, čislati, ljubiti, zavze(ma)ti se za kaj, skrbno gojiti, negovati: rem publicam, artem, ius civile, nobilitatem et dignitates hominum Ci., illud, quod amplexi sumus Ci. poklic, ki smo si ga s posebno ljubeznijo izbrali, tanto amore suas possessiones amplexi tenebant Ci., quem videtur amplecti res publ. Ci., nimis amplecti plebem videbatur Ci., imperator magis eum in dies amplecti S., alicuius amicitiam ampl. T.; hoc se amplectitur uno H.; occ. poprije(ma)ti se česa, vzeti, jemati (z veseljem, prijazno), spreje(ma)ti, posvetiti (posvečati) se čemu, vda(ja)ti se čemu, komu služi kaj v..., odobriti (odobravati), (po)hvaliti, prista(ja)ti na kaj: optimam quamque causam rei publ., libenter talem animum Ci., victoriam pro sua L., regium nomen L., paupertatem spontaneam Cu. izbrati, qui mortis poenam removet (zametava), ceterorum suppliciorum omnes acerbitates amplectitur Ci. odobrava, perverse prima viai (= viae) Lucr. takoj v začetku napačno pot ubrati = že v začetku napačno razume(va)ti, occasiones obligandi me avidissime ampl. Plin. iun.; z dvojnim acc.: hunc (Lysiam) amplectuntur amatores huius nominis modum (za zgled, vzor) Q.
b) z umom (z mislimi) obseči (obsegati), premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati): omnia consilio Ci., cogitationem toto pectore Ci. ep., amplexus animo sum amplius Ci.
c) obseči (obsegati), posne(ma)ti, povze(ma)ti: tu edicto plus amplectĕris quam lege Ci., hoc argumentum pluribus verbis amplecterer Ci., ampl. totum genus iudiciorum Ci., omnes oratores Ci., omnia communiter L. vse počez povze(ma)ti, obravnavati, non ego cuncta meis amplecti versibus opto V.; occ. vze(ma)ti = spreje(ma)ti med kaj, privze(ma)ti v kaj: honestum interdum virtutis nomine amplectimur Ci.; (o stvareh) obseči (obsegati) = vsebovati, v sebi imeti: tabulae religionem amplectuntur Ci., cum (grammatice) prope omnium maximarum artium scientiam amplexa sit Q. obsega, vsebuje. Arh. soobl. amploctor: L. Andr. fr., Prisc., Cass. — Od act. soobl. amplectō -ere imp. amplectitōte: Pl. in pt. pf. amplexus 3: Pl., Petr. fr.
Amtsarzt, der, zdravnik v javni službi, uradni zdravnik
amusgar [g/gu] v stran škiliti; od sramu glavo povesiti
amūsia -ae, f (gr. ἀμουσία) nepoznavanje glasbe, neveščost v glasbi: Varr. ap. Non.
amūsos -ī, m (gr. ἄμουσος) nevešč v glasbi: Vitr.
àmvōn -óna m (gr. ambon) ambon, nekoliko privzdignjena tla v obliki okrogle plošče v pravoslavni cerkvi med prezbiterijem in cerkveno ladjo, od koder duhovnik bere evangelij in pridiga
an
1. lokal: na (wo? an der Wand na steni/zidu, wohin? an die Wand na steno/zid, am Finger, an den Finger na prstu, na prst, an dem Ufer, an das Ufer na bregu, na breg); ob (wo? an der Wand stehen stati ob steni, wohin? an die Wand stellen postaviti ob steno); Schulter an Schulter z ramo ob rami; pri (wo?) - k (wohin?) (an der Tür pri vratih, am Tisch pri mizi, an der Sache pri stvari, an die Tür k vratom, an den Tisch k mizi, an die Sache k stvari) ; Haus an Haus hiša pri hiši; pred (wohin?; bei Erschießungen: an die Wand stellen postaviti pred zid) ; an ... entlang vzdolž (am Ufer entlang vzdolž brega, am [Fluß] Fluss entlang vzdolž reke) ; an ... vorbei mimo (am Haus vorbei mimo hiše, an mir vorbei mimo mene) ; bis an do (bis an die Tür do vrat, bis ans Lebensende do smrti) ; an etwas. (nehmen, ziehen, packen) za (prijeti, zagrabiti itd. za)
2. temporal am Montag, Dienstag... v ponedeljek, torek ...; an diesem, jenem Tag tistega, tega dne; an seinem Geburtstag na njegov rojstni dan; am Morgen, Vormittag, Abend zjutraj, dopoldne, zvečer; am 1., 2., ... prvega, drugega, ...
3. auf Fahrplänen: an prihod
4. (etwa) an 500 približno 500
5. Gruß, Bitte an pozdrav, prošnja (komu), Anforderung: glede
anachronisme [-nism] masculin anahronizem, zmota v časovnem redu, časovna neskladnost, pogrešek zoper čas; preživelost, zastarelost, nesodobnost
le port du haut-de forme est un anachronisme nošnja cilindra se je preživela
anacoluthe [-kɔlüt] féminin pretrganost v zgradbi stavka
anacoluthon množina anacolutha [ænəkəlú:ɵɔn, -ɵə] samostalnik
neskladnost v stavčni zvezi, anakolut
añagaza ženski spol vabnik, vaba; finta v igri
anakrúza ž (gr. anakroúo) lit. anakruza, nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu
anapaestus 3 (gr. ἀνάπαιστος nazaj zamahnjen = obrnjen) anapestovski: pes an. Ci. idr. anapestovska stopica (⏑⏑— , obrnjen daktil); tudi kot subst. anapaestus -ī, m (sc. pes) anapestovska stopica, anapest: Q. ali (sc. versus) anapestovski verz: Ci.; anapaestum -ī, n (sc. carmen) pesem (zložena) v anapestih: regis illud anapaestum Ci., pa tudi = anapestovski verz: Gell. — Od tod nadaljnja adj. tvorba anapaesticus 3 iz anapestov sestoječ, anapestovski: Serv., Sid.; subst. anapaestica -ōrum, n anapestovski verzi: Ci.
anarchique [-šik] adjectif anarhičen, brezvladen, v neredu, neurejen
gestion féminin anarchique nenačrtno upravljanje
anbei priloženo, v prilogi
anbeißen* ugrizniti v; načeti (kaj); figurativ ein Fisch: prijeti, prijemati (za vabo); zum Anbeißen (schön) mikaven, vabljiv