Franja

available [əvéiləbl] pridevnik (availably prislov)
uporaben, koristen; primeren; veljaven; razpoložljiv

it is not available ni ga dobiti; ni veljavno

aval¹ [aval] masculin navzdoljna smer; stran, kamor teče reka; del reke med določeno točko in izlivom

la rivière est plus belle vers l'aval reka je lepša niže od tod
il ne faut pas se baigner en aval de la ville, l'eau est sale ni se treba kopati niže od mesta, voda je umazana
Zagreb est en aval de Brežice Z. je niže od B.

avanti

A) avv.

1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

B) cong.

1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

C) prep.

1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro

Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej

E) m šport napadalec

Aventīnus¹ -ī, m (najbrž, kakor trdi že Varr., iz Avēns -entis, torej = Aventski) Aventin, eden sedmerih rim. gričev jugozahodno od Palatina in Celija, tudi mestni del ob njem, naseljen v času Anka Marcija: Sil., Serv. Soobl. Aventīnum -ī, n Aventin: L. Pogosto se dobi v odvisnih sklonih, iz katerih pa ni mogoče spoznati, ali je nom. Aventinus ali Aventinum): Varr., Ci., S., L. idr.; kot adj. Aventīnus 3 aventinski (Aventinski): collis Av. V. ali mons Av. Ci. idr. ali pesn. Av. iugum, Av. arx O. Aventinski grič (hrib); Av. humus, silva O., Av. Remus Pr., Diana Pr. (ker je imela na Aventinu sloveče svetišče), cerva Stat., recessus Ci. — Od tod adj. Aventīnēnsis -e aventinski: Diana Val. Max., Fest.

avere^*

A) v. tr. (pres. hō)

1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem

2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati

3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje

9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

B) m

1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

avoir*¹ [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim

avtoriteta samostalnik
1. (vpliv; moč) ▸ tekintély, autoritásMati Tereza je zaradi svojega humanitarnega dela postala oseba z veliko moralno avtoriteto. ▸ Teréz anya a humanitárius munkája miatt nagy erkölcsi tekintélynek örvendő személy lett.

2. (priznan strokovnjak) ▸ tekintélyToda čeprav je predsednik države, ni najvišja politična avtoriteta v državi. ▸ Bár államfő, mégsem a ország legnagyobb politikai tekintélye.
V strokovni javnosti pa velja za nesporno avtoriteto na civilnem področju. ▸ A szakmában megkérdőjelezhetetlen tekintélynek számít a polgári területen.
Zdravnik ni več absolutna avtoriteta, ki odloča o vsem. ▸ Az orvos már nem a mindenről döntő, megkérdőjelezhetetlen tekintély.

3. (oblast; vodstvo) ▸ tekintély, hatalom

awkward [ɔ́:kwəd] pridevnik (awkwardly prislov)
okoren, neroden, nespreten
pogovorno nevljuden mučen; nevaren

the awkward age "telečja" leta
to feel awkward nelagodno se počutiti
an awkward situation mučen položaj
the awkward squad še nepreoblečeni novinci, rekruti; zelenci, novinci
an awkward question to answer vprašanje, na katero ni lahko odgovoriti

babilon samostalnik
(pestra mešanica) ▸ Babilon [zűrzavar] ▸ Bábel [zűrzavar]Bili smo pisana druščina, pravi babilon ljudi. ▸ Vegyes társaság voltunk, valóságos babiloni zűrzavar.
Žafran bi morda še šel, toda vanilja v temu babilonu okusov res ni bila prava izbira. ▸ A sáfrány még elment volna, de a vanília az ízek Babilonjában már nem volt igazán jó választás.

baby¹ [béibi] samostalnik
otročiček, dojenček; otročnik, otročji človek

ameriško baby carriage (ali cart, coach) otroški voziček
baby in arms otročiček, ki še ni shodil
baby cot otroška posteljica
baby elephant slonov mladič
to hold (ali carry) the baby prevzeti nezaželeno odgovornost
baby piano pianino
baby pin bucika
to plead the baby act izogibati se odgovornosti, izgovarjati se na neizkušenost
to throw out the baby with the bath prevneto si prizadevati

badàvā prisl. (t. bâd-i hava, perz. , ar.)
1. zaman, zastonj: badava ga je čekala; badava sav trud
2. zastonj, brezplačno: roba je badava
3. brez razloga, brez vzroka: bojim se da me dlanovi svrbe badava
4. poudarna beseda: badava, ta žena ne beše kao druge što su res je, ta žena ni bila takšna, kakor so druge

baderne [badɛrn] féminin, familier stara krama, šara; (familier)

vieille baderne omejen, bedast starec, ki ni za nobeno rabo več

baiōcco m (m pl. -chi)

1. hist. bakren novčič (v papeški državi)

2. (zlasti pl.) denar:
non vale un baiocco pren. ni piškavega oreha vredno

balinanje samostalnik
1. (športna igra) ▸ bocsa, bocsázás, raffaPovezane iztočnice: dvoransko balinanje, balinanje na travi, igrišče za balinanje, športno balinanje

2. izraža negativen odnos (neskrbno odločanje ali ravnanje) ▸ elherdálás, packázásIntervencija kljub balinanju z milijardami ni bila preveč uspešna. ▸ Az elherdált milliárdok ellenére az intervenció nem volt túl sikeres.
Pravimo, da si pač ne smemo kar vsevprek dovoliti balinanja s seboj. ▸ Azt persze szerintünk nem hagyhatjuk, hogy folyton packázzanak velünk.

ballare

A) v. intr. (pres. ballo)

1. plesati:
ballate con noi zaplešite z nami

2. skakati, poskakovati:
ballare per la gioia skakati od veselja
ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

3. pozibavati se, majati se:
la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

4.
far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

B) v. tr. plesati:
ballare un valzer plesati valček
PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati

bannière [banjɛr] féminin bandero; prapor, zastava; populaire srajca

bannières déployées z razvitimi zastavami
voile féminin en bannière plapolajoče jadro (ki ni pritrjeno na spodnjih oglih)
combattre, se ranger sous la bannière de quelqu'un bojevati se pod zastavo kake osebe, biti v njegovi stranki, biti z njim
il a fallu la croix et la bannière treba je bilo napeti vse sile

barba¹ f

1. brada:
avere, portare la barba imeti, nositi brado
radersi, farsi la barba obriti se
fare la barba a qcn. obriti koga; pren. prekašati koga
avere la barba di qcn. pren. biti koga sit, naveličan
uomo di prima barba zelo mlad človek
barba d'uomo pren. sposoben mož, junak
barba finta tajni agent

2. pren. dolgčas:
che barba d'un uomo! kakšen dolgočasnež!; che barba! kakšen dolgčas!
farla in barba a qcn. prekaniti, prelisičiti, izigrati koga
in barba a qcn. komu navkljub
servire qcn. di barba e capelli pren. koga trdo prijeti
non c'è barba d'uomo che osi... ni ga, ki bi si upal...

3. veter. braducelj, kozji podbradek

4. (zlasti v pl.) bot. koreninice, korenina:
mettere le barbe pognati korenine

5. bot.
barba di becco travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)
barba di capra koralni ježek (Hyduum coralloides)

barbaria -ae, f, redk. soobl. barbariēs -ēī, f (barbarus) „barbarstvo“,

1.
a) inozemstvo, tujina (= kar ni niti gr. niti rim.): a quo (philosopho) non solum Graecia et Italia, sed etiam omnis barbaria commota est Ci., quid tibi barbariem gentesque ab utroque iacentes Oceano numerem? O., domitarum gentium barbaria Iust., saeva barbaries Aug.
b) occ. barbarska dežela: qua in barbaria quisquam tam crudelis tyrannus? Ci., Graecia barbariae (= Troiae) lento collisa duello H., cum Syphace, inconditae barbariae rege L.; met. barbarski narod, barbari: poëtae nomen nulla umquam barbaria violavit Ci., barbaria omnis Eutr. vsi barbari.

2.
a) duševno barbarstvo, zagovedanost, neomikanost, zarobljenost: barbaria forensis Ci., Massilia barbariae fluctibus adluitur Ci., nunc barbaria est grandis, habere nihil O.
b) nravno barbarstvo, surovost, divjost: inveteratam quandam barbariam ex Gaditanorum moribus disciplina delevit Ci., tanta barbaries (Sarmatarum), ut pacem non intellegant Fl.

barda ženski spol pomorstvo gosta proga megle

aun anda el sol en las bardas ni še vseh dni konec

bark³ [ba:k] samostalnik
lajež, lajanje; regljanje (puške)

his bark is worse than his bite ni tako hud kot je videti