Franja

depilatory [depílətəri]

1. pridevnik
ki odstranjuje dlačice

2. samostalnik
sredstvo za odpravo las ali dlak

déportation [-tasjɔ̃] féminin deportacija, odgon ali pregon v določen kraj (iz političnih ali drugih razlogov); interniranje v koncentracijskem taborišču, v tujini

dépôt [depo] masculin odložitev; shranitev, shramba; deponirani predmet ali znesek, polog, depozit; (hranilna) vloga; skladišče, zaloga; arhiv; prijava (patenta); (zaupani) zaklad; chimie usedlina, gošča, sediment; pokop (mrliča); policijski zapor; (= d'ordures) odlagališče, smetišče; zbirni prostor, park, garaža za vozila

en dépôt ležečna pošti, na postaji
dépôt d'autobus remiza, park za avtobuse
dépôt des bagages prtljažnica, prostor za prtljago
dépôt en banque depozit v banki
dépôt de bilan prijava konkurza
dépôt central nabiralni center
dépôt dans une chaudière usedek, usedlina v kotlu
dépôt d'épargne hranilna vloga
dépôt d'essence skladišče bencina
dépôt frigorifique hladilnica
dépôt de locomotives remiza za lokomotive
dépôt léga! obvezna oddaja izvodov knjig za državne knjižnice
dépôt logistique oskrbovalno skladišče
dépôt du manteau odložitev, shranitev plašča v garderobi
dépôt de mendacité ubožnica
dépôt mortuaire mrtvašnica
dépôt de pompes à incendie gasilski dom, shramba
dépôt de poussière, de boue plast prahu, blata
avoir masculin en dépôt depozitno imetje
banque féminin de dépôt depozitna banka
mandat masculin de dépôt zaporni ukaz
mise féminin en dépôt shranitev, shramba
faire le dépôt d'une somme deponirati znesek
prendre en dépôt vzeti v shrambo, v shranitev

dépouille [depuj] féminin odrta ali odvržena koža; (kačji) lev; pluriel (vojni) plen

dépouille des bois odpadlo listje
dépouille des champs pridelek, letina
dépouille (mortelle) truplo, posmrtni ostanki
dépouilles opimes bogat plen
s'arracher les dépouilles d'un mourant prepirati se, trgati se za premoženje umirajoče osebe

déprécation [-sjɔ̃] féminin ponižna molitev ali prošnja v sili; rotitev, rotenje

déprimer [-me] verbe transitif utreti; potreti, pobiti, duševno potlačiti, vzeti pogum ali voljo do česa, deprimirati; znižati

front masculin déprimé utrto čelo
cette nouvelle m'a déprimé ta novica me je potrla

députer [depüte] verbe transitif poslati ali delegirati (koga) kot poslanca

députer des représentants à une assemblée delegirati zastopnike za skupščino

dérager [deraže] verbe intransitif nehati besneti ali divjati; pomiriti se

dérailler [deraje] verbe intransitif iztiriti se, skočiti s tira; figuré fantazirati, nespametno govoriti ali ravnati

faire dérailler un train iztiriti vlak
trois wagons ont déraillé trije vagoni so se iztirili
la pendule déraille (familier) ura ne gre prav

derby [dɛrbi] masculin velike konjske dirke; dirke ali pomembne tekme sploh, zlasti med krajevnima ali vodilnima tekmecema; derbi; lahka kočija; tekmovalen čevelj (za tek)

le derby d'Epsom konjske dirke triletnih konj v Epsomu (Anglija)

dȅreglija ž, derèglija ž (madž. dereglye)
1. brod: dereglija za prijevoz, prevoz ljudi, putnika preko rijeke, preko reke
2. tovorni čoln na reki, ki ga potiskajo ljudje z drogovi, ali ga vleče živina ali drugo plovilo

derèklija ž vrsta svilenega ali bombažnega platna, obleka iz takega platna: djevojka se nakitila sve u zlato, svilu i derekliju

desafinar napačno igrati ali peti

desafinarse gl razglašen postati

desairado brez miline ali ljubkosti

désarrimer [dezarime] verbe transitif, marine odvezati (trdno povezari tovor); premestiti ali premakniti (ladijski tovor)

desatinar brezglavo govoriti ali ravnati

désaxer [dezakse] verbe transitif sneti ali oddaljiti od osi; figuré spraviti iz ravnovesja

desbarate moški spol uničenje; razrušenje; nered; zapravljanje; bedasto govorjenje ali ravnanje; driska

descaminado ki je zašel ali zablodil; zmoten

ir descaminado motiti se; izgubiti oporo

dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)

I.

1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.

2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.

2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.

3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.

Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell.