Franja

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

undenominational [ʌndinɔminéišənəl] pridevnik
interkonfesionalen, brezkonfesionalen

undenominational school šola za otroke vseh veroizpovedi

unique [ünik] adjectif edin, edinstven

fils masculin unique (sin) edinec
fille féminin unique (hči) edinka
école féminin unique enotna šola
sens masculin unique enosmerna cesta, ulica
liste féminin unique (politique) enotna lista
prix unique enotna cena

universidad ženski spol univerza, vseučilišče; splošnost, vesoljnost

la Universidad Central univerza v Madridu
universidad comercial trgovska visoka šola
universidad industrial tehniška visoka šola (obrtna šola)
universidad literaria univerza, visoka šola
universidad catedrático de vseučiliški profesor
estudiante de (la) universidad študent, visokošolec

usmérjenost (-i) f direzione, indirizzo, ispirazione; orientamento, tendenza:
film neorealistične usmerjenosti film di ispirazione neorealista
šola tehnične usmerjenosti scuola di orientamento tecnico
spolna usmerjenost orientamento sessuale
istospolna usmerjenost tendenze omosessuali

utrakvístičen biparti, bilingue

utrakvistična šola école bilingue

vájeniški (-a -o) adj. di apprendista, degli apprendisti; di garzone, dei garzoni:
vajeniška šola scuola per apprendisti, avviamento professionale
vajeniška doba apprendistato

váški (of a) village; rural

váška šola village school
váška skupnost village community
váški poštni urad village post-office
váško življenje rural life

váški¹ (-a -o) adj. paesano; di, del paese; di, del villaggio; rustico, rurale:
vaška šola scuola rurale
vaško pokopališče il cimitero del paese
vaški tepček lo scemo, l'idiota del villaggio
vaška skupnost comunità di villaggio
vaška veselica festa paesana

večéren evening(-)

večérni hlad cool of the evening
večérni list, časopis evening paper
večérna molitev religija evening prayer
večérno nebo evening sky
večérna obleka evening dress, evening clothes pl
večérni pouk evening classes pl
večérna predstava evening performance
večérno sonce setting sun
večérna šola night school
večérni vetrič evening breeze, west wind
večérna zarja sunset glow, the light of the setting sun
večérni zrak night air
večérna zvezda evening star, Hesperus
večérni zvon evening bell, angelus

večéren du soir, vespéral

večerni časnik journal moški spol du soir
večerna izdaja (časnika) édition ženski spol du soir
večerna obleka (ženska) robe ženski spol du soir (ali de soirée), (moška) tenue ženski spol de soirée
večerno sonce soleil couchant
večerna šola école du soir
večerni tečaj cours ženski spol du soir
večerna zabava soirée ženski spol
večerna zarja rougeoiement moški spol du (soleil) couchant
večerno zvonenje cloches ženski spol množine du soir, angélus moški spol

večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
večerni tisk stampa sera
večerni list giornale della sera
večerna šola scuola serale
večerna predstava spettacolo serale, serata
rel. večerna maša messa vespertina
večerna molitev (pri redovnikih) compieta
večerna prireditev soirée
proti večeru sull'imbrunire
obl. večerna obleka toilette; abito da sera
zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)

večéren vespertino; nocturno; de noche

večerni časnik diario m de la noche, diario vespertino
večerna izdaja (časnika) edición f de la noche
večerna obleka vestido m de noche, (moška) traje m negro ali traje de etiqueta
večerno sonce sol m poniente, sol crepuscular
večerna šola, večerni tečaj escuela f nocturna
večerna zarja luz f crepuscular, arrebol m vespertino, crepúsculo m
večerno zvonenje toque m de oración, toque m de ánimas; ángelus m

veliko semenišče stalna zveza
(verska šola za študente) ▸ nagyszeminárium
Sopomenke: bogoslovno semenišče

veterinárski veterinary

veterinárska visoka šola veterinary college
veterinárska znanost veterinary science

veterinary [vétərinəri]

1. samostalnik
živinozdravnik, veterinar

2. pridevnik
veterinarski, živinozdravniški

veterinary surgeon veterinar
veterinary college veterinarska visoka šola
veterinary science, veterinary medicine živinozdravništvo

vinárski of viticulture

vinárska šola school of viticulture

visók haut, élevé; grand, de grande (ali haute) taille (ali stature) ; figurativno haut placé, de haut rang, éminent, sublime

visoka cena prix élevé
visoki čevlji chaussures montantes
visoki C (glasba) do₆ (do six)
visoki komisar Haut-Commissaire moški spol
visoki uradnik haut fonctionnaire
visoka šola haute école
doseči visoko starost atteindre un grand âge
biti dva metra visok avoir deux mètres de haut, être haut de deux mètres
kako visoka je ta gora? quelle est la hauteur de cette montagne?
kako visoka je vsota? à combien se monte la somme?

visòk -ôka, -o high; (postava, rast) tall; (cena) high, dear; steep, stiff; (dvignjen) raised, elevated; (vzvišen) lofty

visòk, -ôka, -oa cena stiff price
visòk, -ôka, -oa družba high society
visòk, -ôka, -o čin high rank
visòk, -ôka, -oa globa heavy fine
visòk, -ôka, -oa igra playing for high stakes
visòk, -ôka, -oa kazen heavy penalty, severe punishment
prepovedano pod visòk, -ôka, -oo kaznijo prohibited under a heavy (ali a severe) penalty
visòk, -ôka, -oa politika high politics
visòk, -ôka, -oo poletje high summer
visòk, -ôka, -oa sezona high season
visòk, -ôka, -oega rodu high-born, of high birth
visòk, -ôka, -oa starost ripe old age
doživeti visòk, -ôka, -oo starost to live to a ripe old age
na visòk, -ôka, -oem severu in the far North
visòk, -ôka, -o krvni pritisk high blood pressure
področje visòk, -ôka, -oega pritiska high-pressure area
visòk, -ôka, -oa šola college
visòk, -ôka, -oa »živina« pogovorno big shot, big noise, big gun
visòk, -ôka, -oega stanú of high standing
imeti visòk, -ôka, -oo mnenje o to have a high opinion of, to think highly of (someone)
dobivati visòk, -ôka, -oe mezde, plače to get high wages
zavzemati visòk, -ôka, -oo mesto (položaj) to occupy a high position
on je visòk, -ôka, -oa »živina« (figurativno) he's a big noise

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo