Franja

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

strank|a¹ ženski spol (-e …) politična: die Partei (delavska Arbeiterpartei, desna Rechtspartei, desnosredinska Mitte-rechts-Partei, enotna Einheitspartei, kmečka Bauernpartei, koalicijska Koalitionspartei, leva Linkspartei, levosredinska Mitte-links-Partei, ljudska Volkspartei, matična Mutterpartei, množična Massenpartei, opozicijska Oppositionspartei, razredna Klassenpartei, rojalistična Königspartei, sestrska Schwesterpartei, sredinska Zentrumspartei, večinska Mehrheitspartei, vladna Regierungspartei, Staatspartei)
človek zunaj strank der Parteilose ( ein -r)
financiranje strank die Parteienfinanzierung
zakon o strankah das Parteiengesetz
dogovor med strankami die Parteienvereinbarung
član stranke das Parteimitglied
član iste stranke der Parteifreund
človek, ki prehaja iz ene stranke v drugo der Wechselgänger
… stranke Partei-
(funkcionar der Parteifunktionär, glasilo die Parteizeitung, das Parteiorgan, izključitev iz der [Parteiausschluß] Parteiausschluss, linija die Parteilinie, politika die Parteipolitik, predsednik der Parteivorsitzende ( ein -r), predsedstvo der Parteivorstand, prepoved das Parteiverbot, privrženec der Parteianhänger, program das Parteiprogramm, sestanek članov die Parteiversammlung, statut das Parteistatut, aparat der Parteiapparat, vodstvo die Parteiführung, vrh die Parteispitze, značka das Parteiabzeichen)
članstvo v stranki die Parteimitgliedschaft
funkcija v stranki das Parteiamt
pripadnost stranki die Parteizugehörigkeit
v stranki spori, dogovori ipd.: innerparteilich
delo za stranko die Parteiarbeit
prestop v drugo stranko der Parteiwechsel
zamenjati stranko die Partei wechseln, die Farben wechseln
škodljiv za stranko parteischädigend

stránka politika party; faction; (odjemalec) client, customer

delavska stránka VB Labour Party
komunistična stránka Communist party
poljska enotna delavska stránka polish United Workers' Party
politične stránke political parties pl
član stránke party member, party man
včlaniti se v stránko to join (ali to become a member of) a party
stránka pogodbenica contracting party, party to a contract
liberalna stránka Liberal Party
konservativna stránka Conservative party
vodja stránke leader of a party
tožeča stránka pravo plaintiff
tožena stránka pravo defendant
stalna (priložnostna) stránka trgovina regular (casual) customer

stránka pol partido m ; (stanovanjski najemnik) inquilino m ; jur parte f ; (odjemalec) cliente m/f

član stranke afiliado m a un partido, miembro m de un partido, (iste stranke) correligionario m
vodja stranke jefe m de partido
kongres stranke congreso m del partido
vodstvo stranke jefatura f (ali dirección f) del partido
komunistična (ljudska, laburistična, desničarska, socialdemokratska, opozicijska, vladna) stranka partido comunista (populista, laborista, de la derecha, social-demócrata, de oposición, gubernamental)
nasprotna stranka (jur) parte f contraria
pravdna stranka parte f litigante
stranka pogodbenica parte f contratante
pripadati kaki stranki pertenecer a un partido
vstopiti v stranko ingresar en (ali afiliarse a) un partido

strelsko društvo srednji spol der Schützenverein
član strelskega društva der Schützenbruder

svet⁴ [è] moški spol (-a, -a, -i) der Rat (delavski Arbeiterrat, dijaški Schülerrat, družinski Familienrat, državni Staatsrat, duhovniški Priesterrat, Evropski Europarat, izvršni Exekutivrat, kantonski Kantonsrat, kronski Kronrat, mestni Stadtrat, ministrski Ministerrat, nadzorni Aufsichtsrat, pastoralni Seelsorgerat, Pastoralrat, regentski Regentschaftsrat, obratni Betriebsrat, skrbniški Vormundschaftsrat, starešinski Ältestenrat, upravni Verwaltungsrat, varnostni Sicherheitsrat, Varnostni svet OZN Weltsicherheitsrat, UNO-Sicherheitsrat, vojni Kriegsrat, zvezni Bundesrat, župnijski Pfarrgemeinderat, laikov Laienrat, strokovnjakov/ekspertov Sachverständigenrat, za vzgojo in izobraževanje Bildungsrat)
občinski svet der Gemeinderat, die Gemeindevertretung
poravnalni svet die Einigungsstelle, Schlichtungsstelle, der [Schlichtungsausschuß] Schlichtungsausschuss
svet staršev der Elternbeirat
član sveta das Ratsmitglied, der Rat
(občinskega Gemeinderatsmitglied, obratnega Betriebsratsmitglied, Betriebsrat)
predsednik sveta der Ratsvorsitzende
zasedanje/seja sveta die Ratsversammlung, die Ratssitzung
volitev v … svet die -ratswahl
(občinski Gemeinderatswahl, mestni Stadtratswahl)

svetnik [é] moški spol (-a …) der Rat; (član sveta) der Rat, das Ratsmitglied; (dvorni Hofrat, komercialni Handelsrat, Kommerzialrat, legacijski Legationsrat, mestni Stadtrat, ministrski Ministerialrat, občinski Gemeinderat, pedagoški Studienrat, sodni Justizrat, šolski Schulrat, tajni Geheimrat, veleposlaništva Botschaftsrat, vladni Regierungsrat, višji vladni Oberregierungsrat, zdravniški Medizinalrat)
duhovni svetnik der geistliche Rat

svobodnjak³ moški spol (-a …) (član svobodnjaške stranke) der Freiheitliche (ein -r)

sympathisant, e [sɛ̃patizɑ̃, t] adjectif simpatizerski, naklonjen; ki simpatizira (avec quelqu'un s kom); masculin, féminin simpatizer, -rka

sympathisant communiste komunističen simpatizer, privrženec komunistične stranke, a ne njen član

syndicat [sɛ̃dika] masculin sindikat, strokovna zveza; konzorcij (vrsta kartela)

syndicat d'artisans rokodelski sindikat
syndicat de banquiers bančni konzorcij
syndicat d'initiative društvo za tujski promet
syndicat des médecins zdravniška zbornica
syndicat de mineurs rudarski sindikat
syndicat ouvrier delavska strokovna zveza, sindikat
syndicat patronal zveza delodajalcev
adhérent masculin, délégué masculin, dirigeant masculin d'un syndicat član, delegat, vodja sindikata
grève féminin organisée par un syndicat stavka, ki jo je organiziral sindikat

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

Theophrastus -ī, m (Θεόφραστος) Teofrást, filozof iz Ereza na Lezbosu, Platonov in Aristotelov učenec, član starejše akademije, znan po svoji zgovornosti (od tod naj bi izviralo tudi ime Theophrastus = „božansko govoreči“), po svojih delih s področja botanike in mineralogije, poseb. pa po svojih orisih tipičnih značajev (ἠϑικοὶ χαρακτῆρες); prej se je imenoval Tyrtamos: Varr., Ci., Sen. ph.

Titius -iī, m Títij, ime rimskega rodu; znan je Sextus Titius Sekst Titij, tribunus plebis l. 99; njegova hoja je bila tako podobna plesu, da so po njem imenovali neki ples Titius Titij. — Od tod
a) adj. α) Titius 3 Títijev, títijski: lex Ci., atrium L. β) Titiānus 3 Títijev, titijánski: fundus Icti. γ) Titius 3 (adj. iz imena Titus) títijski (Títov) = ustanovljen od sabinskega kralja Títa Tátija ali od Títa Tátija izvirajoč: sodales Varr., Lucan., ut quondam Titus Tatius retinendis Sabinorum sacris sodales Titios (titovsko svečeništvo, titovske svečenike) instituerat T. — Od tod
b) subst. Titiēs -ium, m (Varr.) ali iz tega izpeljana običajnejša obl. Titiēnsēs -ium (-um), m Títijci, Titiénzi, druga izmed treh prvotnih tribus, na katere so bili razdeljeni svobodni rimski državljani po svoji narodnosti: Ramnenes Ramnenzi (latinska, po Romulu imenovana tribus), Tities oz. Titienses Titijci, Titienzi (sabinska, po Titu Tatiju imenovana tribus) in Luceres Lukeri (etruščanska tribus; izvor imena ni znan); iz teh tribus je pozneje Romul ustanovil tri istoimenske viteške centurije: α) kot tribus: Varr., L., O., Fest.; enako Titiensis tribus P. T. titienzijska (titijska) tribus; sg. kolekt. Titiens: Pr. Titienz(ec), Titijec, član titienzijske (titijske) tribus. β) kot centurija: L., Ci.

tolp|a [ô] ženski spol (-e …) die Bande (morilska Mörderbande, roparska Räuberbande, tihotapska Schmugglerbande, pretepačev Schlägerbande, tatov/tatinska Diebesbande, zločinska Verbrecherbande); (krdelo) die Horde, die Rotte
član tolpe das Bandenmitglied

tólpa band, gang

član tólpe member of a gang, gangster
oborožena tólpa an armed band
tatinska tólpa gang of robbers
združiti se v zločinsko tólpo pogovorno to gang up

ud² moški spol (-a …) (član) altertümlich: das Mitglied

upravni odbor moški spol der [Verwaltungsausschuß] Verwaltungsausschuss, v društvih, bankah, družbah: der Vorstand
član upravnega odbora das Vorstandsmitglied
seja upravnega odbora die Vorstandssitzung

ustanóven founding

ustanóvni član founder-member

ustanóven (-vna -o) adj. costitutivo, istitutivo; fondatore, di fondazione:
ustanovni občni zbor društva assemblea costituiva di una società
ustanovni član membro fondatore
ekon. ustanovna glavnica capitale di fondazione
polit. ustanovna listina Organizacije združenh narodov atto costitutivo dell'ONU

ustanovn|i (-a, -o) Gründungs- (akt der Gründungsakt, član das Gründungsmitglied, kapital das Gründungskapital)
ustanovna listina die Gründungsurkunde, Stiftungsurkunde
ustanovna maša die Stiftungsmesse