zarés vraiment, en vérité, certes, certainement
zares vzeti prendre au sérieux
prav zares très certainement, sans aucun doute, à coup sûr, bien sûr, pour sûr, assurément
če bi šlo zares au cas où cela deviendrait sérieux, en cas critique, (vojaško) en cas de guerre
zares to trdite? prétendez-vous cela sérieusement?
Zadetki iskanja
- zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikmirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merülPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.trdno zaspati ▸ mélyen elalsziktežko zaspati ▸ nehezen alszik elKadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.takoj zaspati ▸ azonnal elalszikotrok zaspi ▸ elalszik a gyerekdojenček zaspi ▸ elalszik a kisbababolnik zaspi ▸ elalszik a betegzaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszikposkusiti zaspati ▸ próbál elaludnizaspati v naročju ▸ elalszik az ölébenzaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynálzaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtólzaspati v joku ▸ kontrastivno zanimivo sírva alszik elzaspati v solzah ▸ kontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik elutrujen zaspati ▸ fáradtan alszik elbati se zaspati ▸ fél elaludniLaže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.
2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikzaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamirőlKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.
3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhunymirno zaspati ▸ békésen elhunyza večno zaspati ▸ kontrastivno zanimivo örök álomba szenderül
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolzaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésbenV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.
5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadnoga zaspi ▸ elzsibbad a lábaNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült. - zató
A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto
B) zató konj.
1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare
2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene
3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male
4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria - zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)
A) imperf., perf.
1. girare, svoltare:
zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso
2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia
3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
zavijati darilo incartare il regalo
zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita
4. ululare, urlare:
pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte
5. pren. piangere, lamentarsi
6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola
7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo
8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti
B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi - zavréti1 (-vrèm) perf.
1. bollire, far bollire:
zavreti mleko bollire il latte
2. intr. bollire, ribollire:
čakali so, da voda v loncu zavre attesero che l'acqua nella pentola bollisse
3. sgorgare:
iz rane mu je zavrela kri il sangue prese a sgorgare dalla ferita
4. pren. riversarsi (di gente):
iz dvorane so zavreli ljudje la gente si riversò dalla sala
5. pren. crescere, montare, dare alla testa (di rabbia, invidia e sim.):
v njem je zavrela jeza la rabbia gli dava alla testa
6. pren. agitarsi; ribollire:
v dvorani je zavrelo il pubblico in sala prese ad agitarsi
po deželi je zavrelo in tutto il paese ribolliva
pren. kri mi zavre, če pomislim na krivice quando penso alle ingiustizie mi sento ribollire il sangue nelle vene - zazébsti (-zébem) perf.
1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi
2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo - zbesnéti to be enraged (ali furious); to be driven mad; pogovorno to flip one's lid, to blow one's top; to fly into a passion
zbesnim, če slišim takšne nesmisle it drives me mad to hear such nonsense - zdràv (zdráva -o) adj.
1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano
2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso
3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre
4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi
5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano - zêmlja f
1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme
2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde
3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra
4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra
5. knjiž. (kopno) terra; terraferma
6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra
7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria - zglasíti se (-ím se) | zglášati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. (uradno) presentarsi; comparire:
zglasiti se v tajništvu presentarsi alla segreteria
2. venire; farsi vedere, farsi vivo:
če kaj potrebuješ, se kar zglasi se hai bisogno di qcs. vieni, fatti vivo
3. (prijaviti se) presentarsi; chiedere (la parola):
zglasiti se k izpitu presentarsi all'esame
zglasiti se k besedi chiedere la parola - zgrábiti (-im)
A) perf.
1. rastrellare insieme
2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare
3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici
4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare
5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?
6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano
B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani - zgrozíti se to shudder (ob at); to be horrified (ob čem by something); to shrink (from something)
zgrozim se, če pomislim na to I shudder to think of it - zgrúditi (-im)
A) perf.
1. accasciare, far crollare:
utrujenost človeka zgrudi la stanchezza accascia
2. pren. abbattere, colpire:
če bi to vedela, bi jo zgrudilo se lo sapesse, ne sarebbe colpita
B) zgrúditi se (-im se) perf. refl.
1. accasciarsi, crollare, cadere:
zgruditi se od utrujenosti crollare dalla stanchezza
2. redko appallottolarsi - zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télmrzla zima ▸ hideg télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.huda zima ▸ zord télostra zima ▸ kemény télmila zima ▸ enyhe téldolga zima ▸ hosszú télsuha zima ▸ száraz télzgodnja zima ▸ korai télzima brez snega ▸ hó nélküli tél, hómentes télpreživeti zimo ▸ telet átél, áttelelkonec zime ▸ tél végedrva za zimo ▸ kontrastivno zanimivo téli tüzelőobutev za zimo ▸ kontrastivno zanimivo téli lábbelikolekcija za zimo ▸ kontrastivno zanimivo téli kollekciópriprave na zimo ▸ felkészülés a télrena zimo ▸ télre, télireprava zima ▸ igazi télV vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima
2. (o stanju narave) ▸ télpreganjati zimo ▸ telet elűzizima se poslavlja ▸ tél búcsúzik, tél elköszönodganjati zimo ▸ telet elkergetipregnati zimo ▸ telet elűzizima pritisne ▸ tél szorítzima preseneti ▸ tél meglepzavetje pred zimo ▸ kontrastivno zanimivo téli menedékdišati po zimi ▸ kontrastivno zanimivo téli illatTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.
3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télvrhunec zime ▸ tél csúcspontjatekmovalna zima ▸ kontrastivno zanimivo téli versenyszezonolimpijska zima ▸ olimpiai télskakalna zima ▸ kontrastivno zanimivo téli síugrószezonVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.dosežki v letošnji zimi ▸ idei tél eredményeinajboljši skakalec prejšnje zime ▸ előző tél legjobb síugrójamodna zima ▸ kontrastivno zanimivo téli divatszezonČe v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.politična zima ▸ politikai téluspešna zima ▸ sikeres télNemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.
4. (o literarnem liku) ▸ Télstarka zima ▸ TélanyóKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.teta zima ▸ Tél nénebotra zima ▸ téltündér, téli boszorkány, télbanyaBotra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér. - zíma (-e) f inverno; invernata:
dolga, huda, mila, mrzla zima inverno lungo, rigido, mite, freddo
prava ruska zima un inverno polare
prebiti se skozi zimo passare l'inverno, l'invernata
astronomska zima inverno astronomico
zgodnja zima inverno precoce
zima je pred vrati l'inverno è alle porte
PREGOVORI:
če spomladi grmi, se zima ponovi se di primavera tuona, l'inverno è presto a tornare - zimski vrt stalna zveza
(del hiše) ▸ télikert
Zimski vrt je idealna rešitev, če nameravamo povečati svoj bivalni prostor. ▸ A télikert tökéletes megoldás, ha bővíteni szeretnénk a lakóterünket. - zljubíti se (-im se) perf. refl.
1. aver voglia; andare:
če se ti zljubi priti, bom vesel se hai voglia, se ti va di venire, sarò contento
2. piacere:
delal je, kadar se mu je zljubilo lavorava quando gli pareva e piaceva - zlódej (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!
2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo
3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)
4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!
5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua
6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo
7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!
8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto
9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo - zmléti (zméljem) perf. ➞ mleti
1. macinare, tritare:
zmleti koruzo, pšenico macinare il granturco, il grano
2. pren. (streti, zdrobiti) stritolare, schiacciare
3. pren. (uničiti, porušiti) schiacciare, polverizzare; distruggere:
zmleti sovražnika schiacciare il nemico
zmleti velik kos kruha sgranocchiare un tozzo di pane
pren. če ga dobim v roke, ga bom zmlel se mi viene fra le mani, lo faccio a pezzi
pren. zmleti koga v sončni prah ridurre in polvere, annientare qcn. - zmotiti to disturb (someone), to distract (someone)
zmotiti se to be mistaken, to make a mistake; to go astray
ne se zelo zmotiti not to be far wrong
vsakdo se lahko zmoti we are all apt to make mistakes
zmotil sem se v svojih računih I'am out in my calculations (ali reckoning), I miscalculated
če se nisem zmotil if I am not mistaken
zmotili smo se o njem we were quite mistaken in him
zmotil sem se o datumu I was quite mistaken about the date
ne dajte se zmotiti! don't disturb yourself!
zelo se zmotiti (figurativno) to be wide of the mark