Franja

Zadetki iskanja

  • zarés vraiment, en vérité, certes, certainement

    zares vzeti prendre au sérieux
    prav zares très certainement, sans aucun doute, à coup sûr, bien sûr, pour sûr, assurément
    če bi šlo zares au cas où cela deviendrait sérieux, en cas critique, (vojaško) en cas de guerre
    zares to trdite? prétendez-vous cela sérieusement?
  • zaspati glagol
    1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszik
    mirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merül
    Po savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.
    trdno zaspati ▸ mélyen elalszik
    težko zaspati ▸ nehezen alszik el
    Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.
    takoj zaspati ▸ azonnal elalszik
    otrok zaspi ▸ elalszik a gyerek
    dojenček zaspi ▸ elalszik a kisbaba
    bolnik zaspi ▸ elalszik a beteg
    zaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszik
    poskusiti zaspati ▸ próbál elaludni
    zaspati v naročju ▸ elalszik az ölében
    zaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynál
    zaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtól
    zaspati v jokukontrastivno zanimivo sírva alszik el
    zaspati v solzahkontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik el
    utrujen zaspati ▸ fáradtan alszik el
    bati se zaspati ▸ fél elaludni
    Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

    2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszik
    zaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamiről
    Ker sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

    3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
    mirno zaspati ▸ békésen elhuny
    za večno zaspatikontrastivno zanimivo örök álomba szenderül

    4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskol
    zaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésben
    V politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
    Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

    5. (o delu telesa) ▸ elzsibbad
    noga zaspi ▸ elzsibbad a lába
    Noge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. girare, svoltare:
    zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
    pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

    2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
    zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
    zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
    zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

    3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
    zavijati darilo incartare il regalo
    zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
    zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

    4. ululare, urlare:
    pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

    5. pren. piangere, lamentarsi

    6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
    zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

    7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
    zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
    zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
    če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

    8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

    B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
    pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
    zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi
  • zavréti1 (-vrèm) perf.

    1. bollire, far bollire:
    zavreti mleko bollire il latte

    2. intr. bollire, ribollire:
    čakali so, da voda v loncu zavre attesero che l'acqua nella pentola bollisse

    3. sgorgare:
    iz rane mu je zavrela kri il sangue prese a sgorgare dalla ferita

    4. pren. riversarsi (di gente):
    iz dvorane so zavreli ljudje la gente si riversò dalla sala

    5. pren. crescere, montare, dare alla testa (di rabbia, invidia e sim.):
    v njem je zavrela jeza la rabbia gli dava alla testa

    6. pren. agitarsi; ribollire:
    v dvorani je zavrelo il pubblico in sala prese ad agitarsi
    po deželi je zavrelo in tutto il paese ribolliva
    pren. kri mi zavre, če pomislim na krivice quando penso alle ingiustizie mi sento ribollire il sangue nelle vene
  • zazébsti (-zébem) perf.

    1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
    zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
    če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi

    2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
    z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo
  • zbesnéti to be enraged (ali furious); to be driven mad; pogovorno to flip one's lid, to blow one's top; to fly into a passion

    zbesnim, če slišim takšne nesmisle it drives me mad to hear such nonsense
  • zdràv (zdráva -o) adj.

    1. sano:
    zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
    duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
    vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
    zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
    zdravi klicenosec portatore sano

    2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
    zdrava vzgoja sana educazione
    zdrav razum buon senso

    3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
    zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

    4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
    zdravo sadje frutta sana, schietta
    zdravo zidovje muri solidi

    5. (kot pozdrav ob slovesu)
    ostani zdrav! salve!; stammi bene!
    pa zdravi bodite! stateci bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
    pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
    pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
    zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • zglasíti se (-ím se) | zglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. (uradno) presentarsi; comparire:
    zglasiti se v tajništvu presentarsi alla segreteria

    2. venire; farsi vedere, farsi vivo:
    če kaj potrebuješ, se kar zglasi se hai bisogno di qcs. vieni, fatti vivo

    3. (prijaviti se) presentarsi; chiedere (la parola):
    zglasiti se k izpitu presentarsi all'esame
    zglasiti se k besedi chiedere la parola
  • zgrábiti (-im)

    A) perf.

    1. rastrellare insieme

    2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
    zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
    zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
    zgrabiti z zobmi addentare
    rib. zgrabiti za vabo abboccare

    3. acchiappare; catturare; beccare:
    zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
    zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

    4.
    zgrabiti za delo mettersi al lavoro
    zgrabiti za vesla mettersi a remare

    5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
    človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
    zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

    6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
    zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
    pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
    pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
    pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
    pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
    pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
    pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
    pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
    pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
    zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

    B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani
  • zgrozíti se to shudder (ob at); to be horrified (ob čem by something); to shrink (from something)

    zgrozim se, če pomislim na to I shudder to think of it
  • zgrúditi (-im)

    A) perf.

    1. accasciare, far crollare:
    utrujenost človeka zgrudi la stanchezza accascia

    2. pren. abbattere, colpire:
    če bi to vedela, bi jo zgrudilo se lo sapesse, ne sarebbe colpita

    B) zgrúditi se (-im se) perf. refl.

    1. accasciarsi, crollare, cadere:
    zgruditi se od utrujenosti crollare dalla stanchezza

    2. redko appallottolarsi
  • zima samostalnik
    1. (letni čas) ▸ tél
    mrzla zima ▸ hideg tél
    Eni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.
    huda zima ▸ zord tél
    ostra zima ▸ kemény tél
    mila zima ▸ enyhe tél
    dolga zima ▸ hosszú tél
    suha zima ▸ száraz tél
    zgodnja zima ▸ korai tél
    zima brez snega ▸ hó nélküli tél, hómentes tél
    preživeti zimo ▸ telet átél, áttelel
    konec zime ▸ tél vége
    drva za zimokontrastivno zanimivo téli tüzelő
    obutev za zimokontrastivno zanimivo téli lábbeli
    kolekcija za zimokontrastivno zanimivo téli kollekció
    priprave na zimo ▸ felkészülés a télre
    na zimo ▸ télre, télire
    prava zima ▸ igazi tél
    V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
    Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

    2. (o stanju narave) ▸ tél
    preganjati zimo ▸ telet elűzi
    zima se poslavlja ▸ tél búcsúzik, tél elköszön
    odganjati zimo ▸ telet elkergeti
    pregnati zimo ▸ telet elűzi
    zima pritisne ▸ tél szorít
    zima preseneti ▸ tél meglep
    zavetje pred zimokontrastivno zanimivo téli menedék
    dišati po zimikontrastivno zanimivo téli illat
    To zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

    3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ tél
    vrhunec zime ▸ tél csúcspontja
    tekmovalna zimakontrastivno zanimivo téli versenyszezon
    olimpijska zima ▸ olimpiai tél
    skakalna zimakontrastivno zanimivo téli síugrószezon
    Vrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.
    dosežki v letošnji zimi ▸ idei tél eredményei
    najboljši skakalec prejšnje zime ▸ előző tél legjobb síugrója
    modna zimakontrastivno zanimivo téli divatszezon
    Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.
    politična zima ▸ politikai tél
    uspešna zima ▸ sikeres tél
    Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

    4. (o literarnem liku) ▸ Tél
    starka zima ▸ Télanyó
    Kot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
    Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.
    teta zima ▸ Tél néne
    botra zima ▸ téltündér, téli boszorkány, télbanya
    Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
    Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.
  • zíma (-e) f inverno; invernata:
    dolga, huda, mila, mrzla zima inverno lungo, rigido, mite, freddo
    prava ruska zima un inverno polare
    prebiti se skozi zimo passare l'inverno, l'invernata
    astronomska zima inverno astronomico
    zgodnja zima inverno precoce
    zima je pred vrati l'inverno è alle porte
    PREGOVORI:
    če spomladi grmi, se zima ponovi se di primavera tuona, l'inverno è presto a tornare
  • zimski vrt stalna zveza
    (del hiše) ▸ télikert
    Zimski vrt je idealna rešitev, če nameravamo povečati svoj bivalni prostor. ▸ A télikert tökéletes megoldás, ha bővíteni szeretnénk a lakóterünket.
  • zljubíti se (-im se) perf. refl.

    1. aver voglia; andare:
    če se ti zljubi priti, bom vesel se hai voglia, se ti va di venire, sarò contento

    2. piacere:
    delal je, kadar se mu je zljubilo lavorava quando gli pareva e piaceva
  • zlódej (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
    biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
    inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

    2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

    3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
    ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

    4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
    kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

    5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
    zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

    6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
    delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

    7. pren. (revež) poveraccio:
    kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

    8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
    tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
    tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

    9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
    ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
    zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
    kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
    ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
    sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
    zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
    imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
    naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
    fant je od zlodeja è un dritto
    ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
    biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo
  • zmléti (zméljem) perf. ➞ mleti

    1. macinare, tritare:
    zmleti koruzo, pšenico macinare il granturco, il grano

    2. pren. (streti, zdrobiti) stritolare, schiacciare

    3. pren. (uničiti, porušiti) schiacciare, polverizzare; distruggere:
    zmleti sovražnika schiacciare il nemico
    zmleti velik kos kruha sgranocchiare un tozzo di pane
    pren. če ga dobim v roke, ga bom zmlel se mi viene fra le mani, lo faccio a pezzi
    pren. zmleti koga v sončni prah ridurre in polvere, annientare qcn.
  • zmotiti to disturb (someone), to distract (someone)

    zmotiti se to be mistaken, to make a mistake; to go astray
    ne se zelo zmotiti not to be far wrong
    vsakdo se lahko zmoti we are all apt to make mistakes
    zmotil sem se v svojih računih I'am out in my calculations (ali reckoning), I miscalculated
    če se nisem zmotil if I am not mistaken
    zmotili smo se o njem we were quite mistaken in him
    zmotil sem se o datumu I was quite mistaken about the date
    ne dajte se zmotiti! don't disturb yourself!
    zelo se zmotiti (figurativno) to be wide of the mark