Franja

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

Tīcīnus -ī, m Ticín, levi pritok Pada v Cisalpinski Galiji, eden največjih pritokov te reke (zdaj Ticino); izvira na gori Adula in se izliva v Pad pri mestu Ticin. Ob tej reki je Hanibal l. 218 premagal Rimljane: L., Sil., Plin., Cl. — Od tod adj.

1. Tīcīnēnsis -e ticínski: campi Aur.

2. Tīcīnus 3 ticínski: fluenta Sil.

tikták (-a)

A) m tic tac, ticchettio

B) tikták adv. in quattro e quattr'otto

C) tikták inter. tic tac

tj. | t. j. (to je) i. e., cioè, id est

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio

tkálec, -lka tisserand, -e moški spol, ženski spol , (v tovarni) tisseur, euse moški spol, ženski spol

tkalec preprog fabricant moški spol de tapis, tapissier moški spol

tó interj. ala, e baš: to smo ga pili; to ga je udaril; to boš še revež

tocoferōlo m vitamin E

Tolōsa -ae, f Tolóza (zdaj Vielle-Toulouse), bogato trgovinsko mesto na ozemlju Tektosagov (v Narbonski Galiji) ob Garumni (zdaj Garonne): C., Ci., Mel., Mart., Aus. — Od tod adj.
a) Tolōsānus 3 tolóški, tolozánski: Gell., Iust., aurum Ci. (ki ga je konzul Kvint Servilij Cepio(n) naropal v Tolozi); pl. subst. Tolōsānī -ōrum, m Tolozán(c)i, preb. Toloze: Plin.
b) Tolosās -ātis tolóški: Mart.; pl. subst. Tolōsātēs -ium, m Tolozán(c)i, Tolozáti, preb. Toloze: C.
c) Tolōsēnsis -e tolóški: lacus Iust.

ton, ta; tes [tɔ̃, ta; te, tɛ] adjectif; tvoj, -a; tvoji, -e

à ta vue, j'ai pensé ... ko sem te videl, sem mislil ...

tóženec, -nka accusé, -e moški spol, ženski spol , inculpé, -e moški spol, ženski spol , prévenu, -e moški spol, ženski spol , défendeur, -deresse moški spol, ženski spol

tožník, -ica plaignant, -e moški spol, ženski spol , demandeur, -deresse moški spol, ženski spol , requérant, -e moški spol, ženski spol

trafíka (-e) f tabaccheria; appalto di sale e tabacchi; edicola

travopóljen (-jna -o) adj. con rotazione con erba, trifoglio e varie colture

trèma ž (gr. trema)
1. trema, znamenje dve točki nad črko e: poëta
2. vrzel med sekalcema

tréma [trema] masculin, grammaire dve piki na samoglasnikih e, i, u, ki značita, da se predstoječi samoglasnik izgovarja posebej (npr. naif, izg. [naif]; aiguê, izg. [egü])

tri-dēns -entis (trēs in dēns)

1. adj. (abl. sg. -ī) trizób (trozób), trizobát (trozobát): totumque dehiscit convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V., aes Val. Fl. ladjin kljun, ladijski kljun (rilec), fuscinula Vulg., tridenti armatus ferro Arn.

2. subst. m (abl. sg. -ī in -e)
a) (Neptunov) trizób: V., Pr. idr., tridente suo terram percussit O.
b) ostva, ost ribičev za lov na večje ribe: Plin.
c) trizób kot orožje gladiatorjev, ki so se borili z mrežo (retiarii): Iuv.

tri-rēmis -e (trēs in rēmus) triveseln (troveseln), tri vrste veslaških klopi imajoč: navis triremis N., naves triremes Ci., N.; enako: trireme vehiculum Cass. = subst. trirēmis -is, abl. -e in -ī, f (sc. navis) tróvesláča, tróvêselnica, triréma: L., Ci., H., Plin.

troedín (-a -o) adj. knjiž. uno e trino:
rel. troedini Bog Dio uno e trino

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.