Franja

paura f strah:
aver paura (di) bati se česa
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
battere i denti per la paura šklepetati z zobmi od strahu
essere morto, mezzo morto di paura biti na smrt prestrašen
brutto da far paura grd kot smrtni greh
niente paura! brez strahu!

pauvre [povrə] adjectif reven, siromašen, ubog, pomilovanja vreden; boren, nezadosten; redek (lasje); masculin revež, siromak, berač

pauvre écrivain masculin slab pisatelj
écrivaln pauvre reven, siromašen pisatelj
pauvre diable, sire, hère ubožec
les pauvres d'esprit (familier) ubogi na duhu
pauvre comme job reven kot cerkvena miš
pauvre de moi! ubogi jaz!
ne pas dire un pauvre mot niti besedice ne ziniti, dati od sebe
devenir pauvre osiromašeti

pav¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Pfau, samec: der Pfauhahn (klasasti Ährenträger-Pfau, navadni Blauer Pfau)
afriški pav Kongopfau
pav se razkazuje der Pfau schlägt ein Rad
ponosen kot pav stolz wie ein Pfau

pav samostalnik
1. (žival) ▸ pávaPovezane iztočnice: nositi se kot pav, indijski pav

2. izraža negativen odnos (prevzeten človek) ▸ páva

páv pávica peafowl; (samec) peacock; (samica) peahen

mlad páv, pávica young peacock, pea chick
ošaben kot pav proud as a peacock
páv, pávica vozi kočijo, napravi kolo the peacock spreads its tail
šopiriti se kot páv, pávica to strut like a peacock

páv zoologija paon moški spol

pav vozi kočijo le paon fait la roue
košatiti se, šopiriti se kot pav se rengorger comme un paon, se pavaner, fanfaronner, faire la roue
krasiti se s pavjim perjem (figurativno) se parer des plumes du paon

páv (-a) m zool. pavone (Pavo cristatus):
pav je vozil kočijo il pavone faceva la ruota
šopiriti se kot pav pavoneggiarsi

páv, (pávica) zool pavo m (pava f) real

pav vozi kočijo el pavo hace la rueda
krasiti se s pavjim perjem (fig) adornarse con plumas ajenas
košatiti se, šopiriti se kot pav pavonearse

pavidus 3, adv. -ē (pavēre)

1. od strahu trepetajoč, prestrašen, preplašen, plašen, plahoten, strašljiv, boječ (se), bojazljiv: Acc. fr., Caecil. fr., Ci., Auct. b. Afr., Lucr., V., O., H., L., S., Sen. rh., Cu., Val. Max., Col. idr., timida atque pavida Pl., pavida ex somno mulier L. preplašena, vsa iz sebe, pavidum leporem captat H., p. miles T., p. aves O., matres V., excipiunt plausu pavidos V.; pavide fugere L., castris se pavidus tenebat L., timefactae religiones effugiunt animo pavide L., pavidus semper et anxius Suet., pavide dicere Q.; komp.: quos pavidiores accepimus Plin.; superl.: intra mens pavidissima Sen., talin' pavidissime, dignum me vita putasti? Sil.; z loc.: pavidus animi Aur.; z obj. v gen.: offensionum T., nandi pavidus T., Cilices pavidi maris Lucan.; z ad in acc.: ad omnes suspiciones pavidus T.; z ex: pavida ex somno mulier L.; s skladom glag. timendi: oppidani pavidi (= paventes), ne iam facta in urbem via esset L.; z inf.: non pavidus feras mulcere leaenas Sil.; neutr. kot adv.: pavidum blandita O. plahotno, boječe.

2. tesnoben, poln plahote, poln strahu, poln tesnobe: quies pavida imaginibus Suet., fuga Sil., murmur Lucan., furtum Lucan.

3. plašeč, strašeč, navdajajoč s strahom, strah vzbujajoč: pavidos excute corde metūs O., religio Lucr., lucus Stat.

pāvō¹ -ōnis, m (etim. nezanesljiva; vsekakor je beseda prevzeta iz enega od vzhodnjaških jezikov; prim. gr. ταώς = ταƑώς pav, stvnem. pfāwo, nem. Pfau, sl. pav, hr. pàun, lat. paupulō) pav, Junoni posvečena ptica (Iunonia avis O.): Varr., Ci., Col., Plin.; njegovo meso je bilo v Rimu zelo priljubljena jed: Ci., Iuv.; njegov rep je Junona okrasila z Argovimi očmi: O.; rep so včasih uporabljali kot muhalnik: Mart.; s pristavkom masculus za samca, femina za samica: Col., Gell.

pazzo

A) agg.

1. nor, blazen; prismojen:
diventare pazzo ponoreti
urlare come un pazzo kričati kot obseden
pazzo furioso besen
pazzo da legare popolnoma prismojen

2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
correre a pazza velocità voziti vratolomno
darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
fare spese pazze zapravljati na veliko
provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
cose, roba da pazzi! saj to je noro!
fossi pazzo! saj nisem nor
tempo pazzo nestalno vreme

B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica

pecado moški spol greh, prestopek, napaka, hiba

pecado mortal smrten greh
pecado original izvirni greh
casa de pecado javna hiša, bordel
más feo que el pecado grd kot smrtni greh
cometer un pecado greh napraviti
estar hecho en pecado ponesrečiti se, spodleteti, ne uspeti

peccato m

1. relig. greh:
peccato capitale, mortale smrtni greh
peccato veniale mali greh
peccato originale izvirni greh
brutto come il peccato pren. grd kot smrtni greh
vivere nel peccato živeti pregrešno

2. pren. greh, hiba, napaka, pomanjkljivost:
un peccato da riparare napaka, ki jo je treba popraviti
peccato di gioventù mladostni greh

3. škoda:
peccato che tu non sia venuto škoda, da te ni bilo

peccātrīx -īcis, f (fem. k peccātor) grešeča, (pre)grešna: peccatrix anima Prud., gens Tert., generatio Vulg., radix Vulg.; kot subst. grešnica: Hier., Vulg., Paul. Nol.

pece f smola:
pece greca kolofonija
pece liquida katran, katranska smola
pece nera ladijska smola
nero come la pece pren. črn kot oglje

péché [peše] masculin greh

péché mortel, d'omission, originel, véniel, de feunesse smrtni, opustni, izvirni, odpustljiv, mladostni greh
péché mignon (familier) slabost (figuré)
la gourmandise est son péché mignon sladkosnednost je njegova slabost
laid comme les sept péchés capitaux grd kot sedem glavnih grehov

pēcora f

1. zool. ovca (Ovis aries)

2. pren.
pecora bianca srečnež, privilegiranec
pecora nera črna ovca
conoscere le proprie pecore pren. dobro vedeti, s kom imaš opravka

3. pren. ovca; pohlevnež:
non fare la pecora! ne bodi šleva!
PREGOVORI: chi pecora si fa, il lupo se la mangia preg. če se boš obnašal kot ovca, te bo požrl volk

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

pecūnia -ae, f (pecu; prvotno „premoženje v živini“, ker je vse bogastvo starodavnikov predstavljala živina; prim. pecūlium)

1. imetje, imovina, lastnina, premoženje, bogastvo: Fest. idr., in pecore tum consistebat pecunia pastoribus Varr., familiae cum pecoribus (ea pecunia illis est) L., pecuniam facere Ci. pridobi(va)ti si, magnam pecuniam secum portare V. s seboj prinesti.

2.
a) denarna vsota ali vsota denarja, denar, denarna sredstva, finance: Pl., Cu., Iust., H. idr., grandis, immanis, infinita, ingens Ci., magnae, multae pecuniae Ci., p. captiva L. zaplenjen, numerata ali praesens Ci. gotov denar, gotovina, cruenta Ci., Val. Max. krvnina, publica državni dohodki Ci., V. ali državna blagajna Ci. ali vojna blagajna C., pecuniae reditus V. denarni dohodki, pecuniae familiares T. družinski denar, zasebno premoženje, p. credita C. posojena vsota, posojilo, dies pecuniae L. plačilni dan, pecuniam solvere C. plačati, pecunias repetere Ci. tožiti zaradi izsiljevanja, pecuniam facere S. kovati denar.
b) v pozni cesarski dobi = nummus novec, penez: vitiare pecunias Eutr.; poseb. bakreni novec: scenicis … vix pecuniam donavit Lamp.
c) pooseb. dea Pecunia boginja Pekúnija, boginja dobička: Aur., Aug.; kot Jupitrov pridevek: Aug.

pecus¹ -oris, n (prim. pecu)

1. drobnica (kolekt.), poseb. živina, ki daje volno, ovce: Plin., Suet. idr., magnus pecoris numerus C., p. Tarentinum, molle Col. z mehko tanko volno, naspr. p. hirtum Col. z debelo volno; večinoma pl.: balatus pecorum V., pecora et armenta Cu., O., pecora et iumenta C.

2. živina (sploh), živali: Sen. ph., Stat., Hyg. idr., equinum Varr., V. konji, ovillum, caprinum Col. ovce, koze, lanigerum O. ovce, setosum Col. ali (pesn.) saetigerum O. svinje, prašiči, volatile Col. perutnina, perjad, aquatile Col. = Nerei p. L. Andr. fr., Pac. fr. ribe, Proteus pecus egit H. svojo čredo = morske živali, tjulnje, ignavum fucos pecus V.

3. pesn. = pecus -udis živinče: pecus magnae parentis O. (o mladem levu).

4. mladič v materinem telesu: Eccl.

5. metaf. (zaničlj. in kot psovka) živina, žival, čreda, drhal: imitatorum servum pecus H., dominae vaga pecora Cat., mutum et turpe pecus H. (o prvih ljudeh).