Franja

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

πρό-θῡμος 2 1. naklonjen, dobrohoten, vdan, voljen, pripravljen, rade volje, željan. 2. vnet, marljiv, rad, prizadeven, uslužen, postrežljiv, požrtvovalen, srčen, bojaželjen, τὸ πρόθυμον dobra volja, vnema. – adv. προθύμως voljno, marljivo, vneto, rad, brez strahu.

προ-ίημι [gl. ἵημι; at. impf. προίειν, ep. aor. ind. προέηκα, inf. προέμεν, med. opt. πρόοιντο] I. act. in pass. 1. naprej pošiljam, od-, dopošiljam τινά, τί, εἰς, πρός, ἐπί τι; namen se izraža tudi z inf. ali part. fut.: προΐει ἰέναι, μυθήσασθαι, ἀγγελίην ἐρέοντα; pos. mečem, streljam βέλος, ἔγχος, ὀϊστόν; ὕδωρ izlivam. 2. izpustim, pustim, da pade πόδα, πηδάλιον ἐκ χειρῶν pustim iz rok, Μαίονα pustim, da odide, oprostim, τήνδε θεῷ πρόες (bogu na ljubo); ἔπος izgovorim, οἶνος προέηκε ἔπος vino je izvabilo besedo. 3. a) dajem τινί τι, izročam χρήματά τινι, ἐμαυτὸν ἐπὶ τὸ ἡδύ vdajam se, prepuščam se nasladi; b) dovoljujem ἀπάγεσθαι; c) podeljujem κῦδος. II. med. 1. izgovarjam (govorim) prazne besede λόγους. 2. izročam se, vdam se, zaupam se, darujem se, spuščam se v kaj ἐμαυτὸν ἔς τι. 3. a) prinašam, darujem, izkazujem εὐεργεσίαν (brez upanja na povračilo); b) izročam, puščam na cedilu, izdajam, prepuščam; c) dopuščam, dovoljujem, s pt. ali inf.: dopustim, da se kaj zgodi. 4. odpošiljam od sebe, opuščam, zametavam, zanemarjam, ne brigam se za kaj τὸ παρόν.

προσ-ήκω 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.

πρόφασις¹, εως, ἡ (προ-φαίνω) 1. namišljen vzrok, izgovor, ovinek, pretveza, opraviče(va)nje; videz, ἐπὶ, ἀπὸ προφάσεως, πρόφασιν, προφάσει, ἐν προφάσει, διὰ, κατὰ πρόφασιν pod pretvezo, na videz, baje, po (njegovih) besedah, češ. 2. resničen razlog, vzrok, povod, prilika, namen, τινός za kaj; z inf., ὥστε, ὡς; προφάσεις ἔχω imam vzrok, ἀπ' οὐδεμιᾶς προφάσεως brez vsakega vzroka.

πρό-χειρος 2 (χείρ) 1. pri rokah, pred očmi, pripravljen, gotov, zraven; odločen (z inf.). 2. kar se lahko pridobi, po ceni, dober kup, malovreden, navaden. 3. lahkomiseln, razmišljen. – adv. προχείρως, ἐκ προχείρου nalahko, lahkomiselno, takoj, brez obotavljanja.

ῥᾴδιος 3 in 2, ep. ion. ῥηίδιος [comp. ῥᾴων, ῥᾷον, sup. ῥᾷστος; ep. ion. ῥηίτερος, ῥήιστος, ῥηίτατος] 1. lahek, brez truda, srečen, lahko umljiv ἔπος. 2. a) ugodljiv, prijenljiv, naklonjen, vdan; b) lahkomiseln ἦθος. 3. adv. ῥᾳδίως, ῥᾴδιον, ep. ion. ῥηιδίως, ep. ῥέα, ῥεῖα [comp. ῥᾷον, sup. ῥᾷστα, ep. ῥηίτατα] lahko, brez truda, lahkomiselno, rad.

ῥέα, ῥεῖα, ῥεῖ' adv. k ῥᾴδιος ep. lahko, brez truda, brezskrbno, po želji.

ῥῡτήρ¹, ῆρος, ὁ (ἐρύω) ep. poet. kdor vleče: 1. βιοῦ napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. ojnice, vajeti, vojke, ἀπὸ ῥυτῆρος brez uzde (pustivši uzdo).

σῑγή, ἡ, dor. σῑγά [Et. iz σϝῑγᾱ, kor. swig, nem. schweigen (stvn. swīgēn)] 1. molčanje, molk, tihota, mir. 2. molčečnost, σιγὴν ἔχω molčim. – adv. σιγῇ molče, tiho, mirno, brez šuma, skrivaj, σιγῇ ἔχω zamolčim.

σκιᾱμαχέω (μάχομαι) bojujem se s senco, maham po zraku, delam kaj brez uspeha.

σκοτο-μήνιος 2 (μήνη) brez luninega svita, temen νύξ.

σπουδάζω (σπουδή) [fut. σπουδάσομαι, aor. ἐσπούδασα, pf. ἐσπούδακα, pass. pf. ἐσπούδασμαι, aor. ἐσπουδάσθην, adi. verb. σπουδαστός; NT fut. σπουδάσω] 1. intr. a) (po)hitim, (po)žurim se εἰς, ἐπί τι; pos. sem marljiv (vnet, prizadeven, delaven) περί τι, περί τινος; b) trudim se (resno), bavim, ukvarjam se s čim, brigam se (skrbim) za koga, prizadevam si za kaj, zanimam se za koga περί τινα, περί τινος, ἐπί τινι, inf.; c) sem resen, ravnam resno, smatram (vzamem) za resno, imam s kom važne (resne) pogovore πρός τινα, ὡς πρὸς φίλον ravnam kot s prijateljem; σπουδάζων resno, v resnici, brez šale. 2. trans. a) pospešujem, marljivo se bavim s čim τί, skrbno pripravim, σῖτα μάλα ἐσπουδασμένα skrbno pripravljene jedi; b) hrepenim po čem, želim, skušam si kaj pridobiti; pass. σπουδάζομαι ὑπό τινος ceni (ljubi) me kdo; c) resno govorim (razpravljam, mislim).

σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.

συμ-φορέω znašam, zbiram, nabiram αἰτίας; ἵππος εἰκῇ συμπεφορημένος brez načrta sestavljen, nepravilne postave.

σύν-ειμι² (εἶμι) [ep. impf. συνίτην, 3 pl. ξύνισαν] 1. skupaj pridem, shajam se, snidem se, zberem se, združim se εἰς τὸν Ἰσθμόν, sestanem se na enem mestu, εἰς ταὐτὸν τῶν νόμων zedinim se v čem, ξύνοδον σύνειμι priredim sestanek (shod), σύνειμί τινι εἰς τὴν Θράσωνος οἰκίαν shajam se s kom v Trazonovi hiši, μόνος μόνῳ σύνειμί τινι posvetujem se s kom na samem (brez prič). 2. sovražno: spoprimem (spopadem) se s kom ἐς μέσον, ἐς τωὐτό, ξυνιουσῶν τῶν πόλεων ko sta hoteli začeti med seboj vojno. 3. o denarju: dohajam, dotekam ἀπό τινος.

σύν-τομος 2 (συν-τέμνω) zrezan, obrezan; skrajšan, kratek, ἡ σύντομος(sc. ὁδός) krajša pot, bližnjica, τὰ σύντομα τῆς ὁδοῦ bližnjice, τὸ συντομώτατον, ἡ συντομωτάτη najkrajša pot. – adv. συντόμως, comp. συντομώτερον, sup. συντομωτάτως a) (na) kratko, v kratkem (času) NT; b) takoj, brez ovinkov, kratko in malo.

σχεδιάζομαι brez priprave, hitro, nenadoma nastanem, se pripravim ali sestavim.

σχολάζω (σχολή) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, ἀπό τινος ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, οἶκος σχολάζων prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga τινί NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim πρός τι, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se.