Franja

tonō -āre, tonuī (indoev. kor. *(s)ten- glasiti se, doneti; prim. skr. stánati, stániti, stánayati [on] doni, grmi, rjove, tuli, gr. στένω, jon. στείνω stokam, στόνος stok, stokanje, στενάχω, στεναχίζω vzdihovati, στεναγμός, στέναγμα vzdih, στόνος, στοναχή stok, ječanje, lit. stenù stokati, stvnem. donar = nem. Donner, nem. stöhnen)

1. (za)grmeti, (za)treskati; impers.: tonuit tempestate serenā Enn., si tonuerit Ci., ordine tonare prius oportet, postea coruscare Ap.; potem pesn. s subj.: Iove tonante Ci., Iuppiter tonabat Pr.; pt. pr. tonāns -antis grmeč, gromeč, treskajoč: caelo tonantem credidimus Iovem regnare H., tonantes equi H. gromovni (gromoviti) konji; subst. Tonāns -antis, m Gromóvnik (poseb. Jupitrov vzdevek): iter est superis ad magni tecta Tonantis O., Capitolinus Tonans O., Falcifer Tonans (= Saturnus) Mart., sceptriferi (= Iuppiter et Iuno) Sen. tr.

2. metaf.
a) (za)grmeti, (za)doneti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, razleči (razlegniti, razlegati) se: porta caeli tonat V., tonat Aetna ruinis V., caelum tonat omne fragore V., et prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap.
b) (kakor gr. βροντᾶν) (spre)govoriti z grmečim (gromovitim, gromkim) glasom, (za)grmeti: tona eloquio V., Pericles ab Aristophane tonare dictus est Ci., Pindarico spiritus ore tonat Pr., ut, quod Pericli contigit, fulgere ac tonare videaris Q., neque ipse Cicero territus cesserat tonantibus Demostheni Platonique Col., oratio magnifica et excelsa tonat Plin. iun.; s prolept. obj.: ter centum tonat ore deos V. poje z gromovitim glasom o bogovih, verba foro tonare Pr. z gromovitim glasom govoriti, bella Mart. o vojnah, talia Cl. — Soobl. po 3. konjugaciji: tonimus Verr. ap. Non.

tontillo moški spol krinolina, krilo z obročem

tool² [tu:l] prehodni glagol
obdelovati (kaj) z orodjem; (ob)tesati, (o)klesati, rezati; vtisniti okrasek v usnjeno vezavo knjige
britanska angleščina, sleng voziti (koga) z vozom, s kočijo; poganjati, tirati (konje)
neprehodni glagol
delati z orodjem
sleng voziti se, kočijažiti

tooth² [tu:ɵ] prehodni glagol
nazobčati, ozobiti (a saw žago)
opremiti z zobmi; gristi, žvečiti

toothed wheel zobato kolo
neprehodni glagol
tehnično prije(ma)ti z zobci (o zobatih kolesih)

toothcomb [tú:ɵkoum]

1. samostalnik
gost glavnik

2. prehodni glagol
česati z gostim glavnikom

top² [tɔp]

1. prehodni glagol
opremiti s konico, z vrhom; pokriti, (o)kronati
agronomija odrezati vršičke; doseči vrh; zadeti, pogoditi, udariti (vrh, teme); biti višji, zavze(ma)ti prvo mesto, prekositi, nadkriliti
trgovina preseči, priti čez (ceno)
sleng obglaviti, obesiti

to top a hill priti na vrh griča
he tops me by 3 inches 3 cole je višji od mene
to be topped biti premagan
that tops all I ever saw to prekaša vse, kar sem (le) kdaj videl
he tops 5 feet nekaj čez 5 čevljev je visok
the dog topped the fence pes je preskočil plot
to top one's part gledališče odlično igrati svojo vlogo
to top the class biti najboljši v razredu

2. neprehodni glagol
dvigati se, vzpenjati se nad; izkazati se, odlikovati se; vladati nad, prevladovati

torch² [tɔ:č] neprehodni glagol
vzplamteti, plapolati, baklati; dimiti se, kaditi se (kot bakla)
prehodni glagol
pri-, za-, v-žgati
ameriško ribariti z baklami

torchis [tɔrši] masculin z rezanico mešana ilovičnata zemlja (za gradnjo)

torear boriti se z bikom, dražiti bika; figurativno koga za nos voditi; nadlegovati, mučiti; ameriška španščina lajati

toreare v. intr. (pres. torēo) boriti se z biki (v areni)

toréer [tɔree] verbe intransitif boriti se z bikom, biti bikoborec (toreador, torero, matador)

tòriti -īm z živino, spušceno v oboru, gnojiti zemljo: toriti njivu, livadu

Törn, der, (-s, -s) [Schiffahrt] Schifffahrt vožnja z jadrnico; izmena

torpedo [tɔ:pí:dou]

1. samostalnik
navtika, vojska (množina torpedoes) torpedo; morska mina
vojska razstrelilna mina; z netivom napolnjena kroglica iz papirja
železnica alarmna patrona, žabica
zoologija električni skat

aerial torpedo zračni torpedo

2. prehodni glagol
torpedirati; minirati, zaminirati
figurativno uničiti; prekrižati, preprečiti (načrte, račune itd.), napraviti neškodljivo

torquātus 3 (torquis) ovratno verižico (ovratnico) imajoč, z ovratno verižico (ovratnico) okrašen (okinčan, obdarjen): Ambr. idr., miles Veg., Alecto torquata colubris O. ovita s kačami, palumbus torquatus Mart. grivar (starejše grivnik). Od tod Torquātus -ī, m Torkvat = „z ovratno verižico (ovratnico) okinčani“, priimek Manlijevega rodu, odkar je baje T. Manlius Tit Manlij v dvoboju ubil velikanskega Galca in mu vzel zlato ovratnico (torquis); po njej je dobil priimek Torquātus Torkvat, ki so ga po njem podedovali njegovi potomci: Ci., L., Fl.; prim.: celebres torquis adempti tituli O. Kot adj.: Torquata nomina Lucan. možje, imenovani Torkvati.

torreich Sport z veliko zadetki/goli

tortillard [-tijar] adjectif zvit; masculin železniška proga z mnogimi ovinki; lokalni vlak na takšni progi

torva ženski spol vihar z dežjem (snegom), snežni metež

tossicodipendēnza f zasvojenost z mamili, narkomanija

tossicōfilo m (f -la) med. drogiranec, zasvojenec z mamili, narkoman, toksikofil