Franja

Strick¹, der, (-/e/s, -e) vrv; konopec; für Menschen: baraba, barabica; wenn alle Stricke reißen če vse popusti, če nič ne gre več; den Strick nehmen/zum Strick greifen obesiti se; jemandem aus etwas einen Strick drehen izrabiti kaj proti (komu); am gleichen Strick ziehen prizadevati si za isto

stricken plesti (an etwas kaj); figurativ skupaj spravljati

stride^*2 [stráid] prehodni glagol
delati dolge korake, narediti dolg korak, korakati z velikimi koraki, stopiti, prekoračiti (across, over kaj)
zastarelo zajahati, kobaliti (across s.th. kaj)
prehodni glagol
prestopiti, prekoračiti z dolgim korakom; zajahati (konja); okobaliti (kaj)

to stride a ditch prestopiti (stopiti čez) jarek
to stride out napraviti dolg korak
to stride over stopiti čez, prekoračiti

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna

string^*2 [striŋ]

1. prehodni glagol
opremiti s strunami (violino itd.) ali z žicami; opremiti (lok) s tetivo; nategniti, napeti (vrvico, tetivo itd.); zadrgniti, zavezati; privezati z vrvico; odstraniti nitke (pri fižolu)
poetično uglasiti (violino itd.); razširiti, nategniti
figurativno napeti (živce, moči itd.); (na)nizati (bisere), obesiti (across prek)
figurativno povezati
ameriško, sleng za nos koga voditi, norčevati se iz

2. neprehodni glagol
postati vlaknat; razvleči se (lepilo itd.); tvoriti vrsto ali verigo

stringed instruments glasba godala, godalni instrumenti
to string a room with festoons obesiti girlande na sobne stene
to string one's shoes zavezati si čevlje
strung up napet, živčen, razburjen, razburljiv
to string along with ameriško, pogovorno pridružiti se (komu), iti s kom, plesati, kot (nekdo) žvižga
to string out napeti, nategniti
to string up napeti (živce itd.); pripravljati (koga) na kaj, spodbujati; pogovorno obesiti
to string o.s. up for a deed opogumiti se za neko dejanje
to be strung up biti v stiski, v zagati, v težavah

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).

strip² [strip] prehodni glagol
slačiti, sleči, ogoliti; (o)luščiti, (o)lupiti; odvzeti (of kaj)
izropati; izprazniti (hišo); demontirati, razstaviti; razpremiti(ladjo); odkriti (ležišče premoga)
figurativno razgaliti; do konca pomolsti (kravo)
neprehodni glagol
sleči se; olupiti se, oluščiti se, ogoliti se; zrahljati se (vijak)

stripped gol, nag, razgaljen (tudi figurativno)
stripped to waist do pasu slečen (gol)
to strip a bed pobrati rjuhe s postelje
to strip a cow do zadnje kaplje pomolsti kravo
to strip a fruit of its rind olupiti sadež
the house was stripped v hiši ni bilo nobenega pohištva
to strip a liar razgaliti lažnivca
to strip a machine-gun razstaviti mitraljez
to strip s.o. of his office odstraniti koga iz službe
he was stripped of his possessions odvzeli so mu vse premoženje
to strip s.o. naked, to strip s.o. to the skin do golega koga sleči
to strip a screw opiliti vijaku navoje
to strip tobacco odstraniti rebra iz tobačnih listov
to strip of wood posekati, izkrčiti gozd

strmogláviti precipitarse (z desde) , (v napad, letalo) picar

strmoglaviti na kaj (o letalu) estrellarse contra a/c

strmoglávo adv. a capofitto:
cene strmoglavo rastejo i prezzi aumentano precipitosamente
strmoglavo se vreči v kaj gettarsi a capofitto in qcs.

strofinata f obrisanje:
dare una strofinata a qcs. obrisati kaj

stroke¹ [stróuk] samostalnik
udarec (s šibo, z bičem), sunek; močan zamah (pri plavanju, z veslom, s krilom); bitje (ure); utrip (žile); poteza (s peresom, čopičem itd.)
figurativno poteza
medicina napad, šok, kap, poškodba; veslač, ki daje takt za veslanje; takt
matematika vektor
elektrika razelektritev; stil, manira; (redko) značilna poteza, znak; božanje, ljubkovanje, glajenje (z roko)

at a stroke, at one stroke z enim udarcem, zamahom
on the stroke točno
a stroke of business dobra kupčija, dober posel
a stroke of apoplexy (paralysis) medicina kap
stroke of fate udarec usode
a stroke of genius genialna poteza, izvirna idejaa
stroke of lightning tresk
a stroke of luck srečen slučaj, (nepričakovana) sreča
a stroke of piston mehanika pot bata od začetnega položaja do konca valja in spet nazaj
stroke of state (redko) državni prevrat
a stroke of wings zamah s krili
stroke of wit duhovita opazka, duhovitost
the breast stroke prsno plavanje
a clever stroke spretna, vešča poteza
crawl stroke stil kravl (plavanja)
down-stroke poteza (s peresom) navzdol
a few strokes of brush nekaj (par) potez s čopičem
finishing stroke milostni, smrtonosni udarec
finishing strokes zadnje poteze, dovrševanje
a four-stroke motor štiritakten motor
hair-stroke tanka črtica navzgor (pri pisanju)
a stroke of liglttning udar strele, strela
a master-stroke of diplomacy mojstrska diplomatska poteza
masterly stroke mojstrska poteza
sun-stroke medicina sončarica
up-stroke poteza (s peresom) navzgor
it is on the stroke of ten vsak čas bo ura bila deset
she came on the stroke prišla je (kot ura) točno
he never does a stroke of work on se nikoli ne dotakne dela
to have a stroke medicina biti zadet od kapi
to keep stroke držati takt (pri veslanju)
to pull a strong (a quick) stroke hitro plavati
to put (to add) the finishing stroke (s) to s.th. dokončati kaj
to row stroke z veslanjem dajati takt ostalim veslačem
to row a long stroke veslati z dolgimi vesljaji
to set the stroke dajati takt pri veslanju

strong [strɔŋ]

1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno

I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega

strongly [strɔ́ŋli] prislov
močno, zelo, čvrsto, krepko, energično; nasilno; izrecno

to be strongly of the opinion odločno biti mnenja
to feel strongly about s.th. mnogo dati na kaj, zelo ceniti

stròp (strôpa) m soffitto, solaio; cielo; plafond:
betonski, lesen strop soffitto in calcestruzzo, di legno
obokan, raven strop soffitto a volte, piatto
strop sobe il cielo della stanza
napolniti kaj do stropa riempire, colmare completamente qcs.
pren. skočiti do stropa saltare dalla felicità, dalla gioia
molčati in gledati v strop tacere e guardare fisso nel vuoto
arhit. kasetirani strop soffitto a cassettoni
teh. nosilni strop soletta
teh. obešeni strop soffittatura
arhit. rebrasti, rebričasti strop soletta nervata, striata

stróšek dépense ženski spol

stroški frais moški spol množine, dépenses ženski spol množine, coût moški spol
brez stroškov sans frais, exempt de frais, tous frais payés, net de tous frais, gratuit(ement), à titre gratuit (ali gracieux)
na stroške aux frais de, à la charge de, figurativno aux dépens de
na državne stroške aux frais de l'État
na moje stroške à mes frais
na skupne stroške à frais communs
z velikimi stroški à grands frais
po odbitku vseh stroškov tous frais déduits, déduction faite de tous les frais
gospodinjski stroški dépenses ménagères (ali du ménage)
lastni stroški prix cofltant (ali de revient)
obratni stroški frais d'exploitation
pogrebni stroški frais d'enterrement (ali d'inhumation)
stroški s popravilom frais de réparation
poslovni stroški frais généraux
postranski stroški dépenses (ali frais) accessoires, frais supplémentaires, extras moški spol množine
potni stroški frais de voyage (ali de déplacement)
pravdni stroški frais de procès, dépens moški spol množine (de l'instance)
prevozni stroški frais de transport
proizvodni, proizvajalni stroški frais de production, coût de la production (ali de la fabrication)
stroški za razpošiljanje frais d'expédition
režijski stroški frais de régie
selitveni stroški frais de déménagement
sodni stroški frais de justice, dépens
stavbni stroški coût (ali frais) de construction
tiskarski stroški frais d'impression
večji stroški surcroît moški spol de dépenses
vzdrževalni stroški frais (ali dépenses, coût) d'entretien
založniški stroški frais d'édition (ali de publication)
delati si stroške za koga se mettre en frais pour quelqu'un
kriti stroške couvrir les frais (ali les dépenses)
poravnati stroške za kaj supporter (ali faire) les frais de quelque chose
povrniti stroške rembourser les frais (ali les dépenses)
povzročiti stroške faire (ali occasionner, entraîner) des frais (ali des dépenses)
prevzeti del stroškov prendre une partie des frais à sa charge, intervenir dans les frais

struō -ere, strūxī, strūctum (prim. sternō (kor. *streu-), gr. στρώννυμι, got. straujan, stvnem. strewen, nem. streuen, ang. strew)

1. skladaje ali v vrsto zložiti (zlagati), sklasti (skladati), postaviti (postavljati) eno na drugo ali eno ob drugo, eno poleg drugega: lateres C., arboribus caesis … inque pyram structis O., ferunt … gigantas congestos struxisse ad sidera montes O., structis cantat avenis O. na piščal (iz lubja ali bilke), na frcko, na trobelo; metaf. iz besed zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati): ex praepositione et duobus vocabulis dure videtur struxisse Pacuvius „Nerei repandirostrum, incurvicervicum pecus“ Q.

2. occ.
a) (na)kopičiti, obložiti (oblagati): quinquaginta intus famulae, quibus ordine longam cura penum struere et flammis adolere penates V., rem Pers., opes Petr., Lact., altaria donis V.
b) (s prolept. obj.) umetno sklasti (skladati), nanesti (nanašati), (z)graditi, (se)zidati, postaviti (postavljati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): acervum H., videre trichilas structas C., struere domos H., moenia, templa V., robore secto ingentem struxere pyram V., struere rogos, aggerem T., congeriem armorum T. zmagoslavno znamenje iz (umetno) naloženega orožja, fornices … simplici laterum ordine structos esse L., murus, cuius inferiora saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu., villa structa lapide quadrato Sen. ph., e latere duro aut silice aequato veluti latericios parietes struere Plin.; abs.: in struendo C., structura, qua frequentissime Romae struunt Plin. gradijo, aliae apes struunt Plin. gradijo (zlagajo, skladajo) satovje; od tod subst. pt. pf. n: quasi … ad tornum saxorum structa Lucr. kakor ob dletu (z dletom) zgrajeno (postavljeno) skalovje; metaf. α) prirediti (prirejati), snovati, snuti, pripraviti (pripravljati), organizirati, načrtovati, (po)skrbeti za kaj, ustanoviti (ustanavljati): publicis locis struere convivia T., quid studiosa cohors operum struit? H. kaj snuje (počne)?, struebat iam fortuna … initia causasque imperio T. je ustanavljala (snovala) in utemeljevala samodrštvo (samovladarstvo = vladarsko rodovino). β) (kaj hudega) snuti, (na)snovati, naplesti (napletati), pripraviti (pripravljati), načrtovati, nameniti (namenjati), (na)kaniti, (osebe) (na)ščuvati: Pl., Ter., Corn., Don. idr., quid struis? quid struit? V., aliquid calamitatis filio struere Ci., dices me ipsum mihi sollicitudinem struere Ci. ep., struere odium in alios Ci., periculosas libertati opes L., alicui insidias L. pripravljati komu zasedo, nastavljati komu zanko, zalezovati koga, prežati na koga, mortem T., alicui pericula Sen. ph., mendacium L. kovati, causas T. izmisliti (izmišljati) si, clam consilia recuperandi regni T., crimina et accusatores T. snovati obdolžitve in ščuvati tožnike, struebantur, qui monerent perfugere ad Germaniae exercitus T. ščuvali (nagovarjali) so ljudi, da bi jima svetovali …
c) (lepo, dobro) urediti (urejati), postaviti (postavljati) v red, spraviti (spravljati) v red: aciem L., V., T., manipulatim structa acies L., omnes armatos in campo struxit L., structi stabant L. v urejenih vrstah, v bojnem redu; metaf.: struere verba Ci., compositi oratoris bene structam collocationem dissolvere Ci., struere orationem, ulteriora Q., structus compositusque sermo Arn.; pren. urediti (urejati), določiti (določati, določevati): varios per saecula reges Val. Fl.
d) koga s čim oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), opremiti (opremljati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: infructuosis genitalibus structi Tert., matres experimentis omnium affectuum structae Tert., sermo autem spiritu structus est Tert.
e) (za)mašiti: aures habere structas Arn. zamašena = zaprta, nedostopna. — Od tod adv. pt. pf. strūctē

1. okrašeno, olepšano, nališpano, nakičeno: structius prodire Tert.

2. metaf. urejeno: historiam scripsere Sallustius structe, Pictor incondite Fr.

str̂van -vna -o mrhojeden: strvan pas; biti strvan na koga, na što močno si želeti koga, česa, kaj

stržek samostalnik
1. zoologija Troglodytes troglodytes (ptica) ▸ ökörszem

2. (zvočna igrača) ▸ csergettyű, diócsörgő
Namesto orehove lupinice pa lahko uporabimo za izdelavo stržka tudi kaj drugega, na primer škatlico za vžigalice. ▸ Csergettyű készítéséhez dióhéj helyett mást, például gyufásdobozt is használhatunk.

stúd disgust; distaste; loathing, abhorrence; horror; nausaea

s stúdom with loathing
stúd zbujajoč abhorrent
imeti, (ob)čutiti stúd ob to be (ali to feel) disgusted at
imeti stúd za kaj to loathe something
povzročiti komu stúd to disgust someone

studeō -ēre -uī (—) (etim. nedognana beseda)

1. (resno) (po)truditi se, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, paščiti se, skrbeti za kaj, skrbno misliti na kaj, skrbno podajati se na kaj, v kaj, marljivo se ukvarjati (baviti, pečati) s čim, skrbno se oprije(ma)ti česa, skrbno poprije(ma)ti za kaj, stremeti za čim, težiti za čim, k čemu, hrepeneti (hlepeti) po čem, želeti (hoteti) kaj, (po)skušati kaj doseči; abs.: studet ibi Enn., ita ut aequum fuerat atque ut studui Ter., si qui in ea re studebat Ca. ap. Gell., auxilia studentia atque incitata Ci. prizadevne in urne; klas. večinoma z obj. v dat.: Pl., Ter., Plin. iun., Aur. idr., aut pecuniae aut imperiis aut opibus aut gloriae Ci., virtuti, laudi, dignitati Ci., scientiae Ci., litteris Ci. ali disciplinis atque artibus Ci. učiti se, študirati, iuri ac legibus cognoscendis Ci., novis rebus Ci., C., labori ac duritiae student C. skušajo se utrditi in okrepiti (okremeniti), agriculturae non student C. s poljedelstvom se ne ukvarjajo, minus memoriae studere C. vaditi, (uriti) spomin, pabulo magis quam arvo studere S.; pesn. z gen.: qui te nec amet nec studeat tui Caecil. ap. Ci.; z acc. pron. n: illud Pl., id Pl., L., eadem aeque Ter., versus amat, hoc studet unum H.; s kakim drugim obj. v acc.: has res Pl., res Graecas Tit. fr., horum nihil egregie Ter., unum studetis Ci., unum omnes student Ci.; z in z acc.: in quam rem studendum sit Q., in id solum student Q.; z inf.: Pl., studere tutiorem vitam hominum reddere Ci., scire studeo, quid egeris Ci. ep. rad bi vedel, operibus anteire studere C., praedā delenire popularium animos studebat L., multis pollicitationibus Eumeni persuadere studuit N., primus studet portum intrare N.; inf. je treba včasih dostaviti v mislih: eo, quo studuerat (sc. venire), venit N., conficies, quod studes (sc. conficere) N.; redkeje z ACI: Pl., Ter., Lucr. idr., illis gratum se videri studet Ci., coloniam expugnari studes Ci., rem ad arma deduci studebat C., omnes homines, qui sese student praestare ceteris animalibus S., mutari omnia student S., tamen salvum (sc. Dionysium esse) propter necessitudinem studebat N.; redko s finalnim stavkom: Pl., Ter., Ca., Auct. b. Alx., Dig. idr., huic rei studendum, ut commeatu prohibeantur C., id studere, ne … praemio sceleris frueretur L., ne solus esset, studui Ph.

2. occ.
a) potegniti s kom, stopiti na stran koga, pristopiti h komu, k čemu, potegniti (potegovati) se za koga, za kaj, na roko iti komu, pospeševati koga, kaj, podpirati koga, kaj, pomagati komu: Corn., Auct. b. Alx. idr., illi homini nequam atque improbo Ci., tibi Ci., Catilinae Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., qui rebus Atheniensium studuissent N., petitioni alicuius studere Q.; abs.: neque studere neque odisse … decet S.
b) poklas. abs. (= klas. litteris studere) ukvarjati se z znanostjo, učiti se, študirati: domi Q., anni, quibus studuimus Q., studere apud aliquem Q., Sen. rh., Aug., studes an piscaris? Plin. iun., ego in Tuscis et venor et studeo Plin. iun., Asinius … videtur mihi inter Menenios et Appios studuisse T., solacium studendi Suet.

Opomba: Nenavadni pf. studīvī: M. Aurelius ap. Fr.