Franja

gouvernail, ails [guvɛrnaj] masculin krmilo

être au gouvernail (figuré) biti pri krmilu
abandonner le gouvernail (figuré) zapustiti vodstvo poslov (vlade, podjetja)
tenir le gouvernail voditi, upravljati

gouverner [guvɛrne] verbe transitif vladati; krmariti; voditi; imeti velik vpliv na

se gouverner biti sam svoj gospod, obvladati se, obnašati se
gouverner un pays, une barque vladati deželi, krmariti čoln
gouverner ses sentiments obvladati svoja čustva
gouverner, mener sa barque sam voditi svoje posle

gôvor speech; (javen) address; (slovesen) oration; (jezik) language, idiom, tongue; (napitnica, zdravica) toast

gôvor brez priprave extemporaneous speech, spech delivered extempore (ali ad lib)
nagrobni gôvor funeral oration, graveside eulogy
dar gôvora gift of speech
prvi gôvor (poslanca v parlamentu) maiden speech
obrambni gôvor pravo speech for the defence
poslovilni gôvor valedictory (speech)
prestolni gôvor speech from the throne
premi gôvor gramatika direct speech
zavisni gôvor gramatika indirect speech
vezani gôvor metrical language (of poetry, verse)
nevezani gôvor nonmetrical language (prose)
imeti dolgovezen gôvor to make a longwinded speech
izguba gôvora loss of speech
gôvor je o... the subject under discussion (ali in question) is...
o tem ni gôvora, ne more biti gôvora that is out of the question
imeti gôvor to make (ali to deliver) a speech (o on)
o čem je gôvor? what are you talking about?; what's it all about?
ni gôvora vredno it is not worth mentioning
svoboda gôvora freedom of speech
oseba, ki piše gôvore za druge ghost writer, speech writer

gòzd (gôzda) m

1. bosco, foresta, selva:
bukov, hrastov, smrekov gozd bosco di faggi, faggeto; bosco di querce, querceto; bosco di abeti, abetaia
iglast, listnat gozd bosco di aghifoglie, di latifoglie
tropski gozd foresta tropicale
mešani gozd bosco misto
sečni gozd bosco ceduo
varovalni gozd riserva forestale
visoki gozd bosco d'alto fusto
krčiti gozd disboscare

2. pren. (velika množina) selva, bosco (di capelli)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti v gozdu (pri partizanih) darsi alla macchia
pren. zaradi dreves ne videti gozda vedere gli alberi e non vedere la foresta

gozo moški spol veselje, zadovoljstvo, naslada, užitek

da gozo oírlo užitek je slišati to
no caber en sí de gozo saltar de gozo biti ves iz sebe od veselja
esperar con gozo veseliti se na
los gozos de la Virgen hvalnice v čast device Marije

Grab, das, (-es, Gräber) grob; bis ans Grab do groba; ins Grab bringen spraviti v grob; sich im Grabe umdrehen obračati se v grobu; am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen biti z eno nogo v grobu; zu Grabe tragen pokopati; ein frühes Grab prezgodnji grob; ein feuchtes Grab smrt v valovih; verschwiegen wie das Grab molčeč kot grob; etwas mit ins Grab nehmen vzeti s seboj v grob

grace¹ [greis] samostalnik
milina, dražest, privlačnost, ljubkost; okras; milost, naklonjenost, usluga; usmiljenje; molitev pred jedjo in po njej
britanska angleščina dovoljenje, odločba; vljudnost; igra z obročem; naslov vojvode ali nadškofa (Your, His Grace)

act of grace zakon o amnestiji
airs and graces šopirjenje
with a bad grace nevljudno, neprijazno
to be in s.o.'s grace biti v milosti pri kom
grace to boot! bog se nas usmili!
with a good grace v milosti pri kom
in s.o.'s good graces v milosti pri kom
to say grace moliti pred jedjo ali po njej
days of grace dnevi odloga plačila
the Three Graces tri gracije
to fall from grace grešiti
time of grace doba prepovedi lova
in the year of grace v letu gospodovem

grâce [gras] féminin milost, pomilostitev; naklonjenost; milina, prijaznost; dražest, gracioznost, prelest; zahvala

grâce! milost! usmiljenje!
de grâce prosim
grâce à zahvaljujoč, s pomočjo, zaradi
par grâce iz milosti, iz ustrežljivosti
de bonne grâce rad
de mauvaise grâce nerad
les bonnes grâces naklonjenost
demande féminin en grâce prošnja za pomilostitev
à la grâce de Dieu za dobro in slabo
pour grâce zaradi
par la grâce de Dieu po božji volji
acte masculin de grâce milostno dejanje; pluriel, religion zahvala
an masculin de grâce leto Gospodovo
bonne grâce gracioznost, dražest, milina
mauvaise grâce nespretnost, nerodnost, okornost; neprijaznost
coup de grâce milostni, smrtni udarec
votre Grâce Vaša milost
avoir mauvaise grâce à faire quelque chose nespametno ali nerodno kaj napraviti
accorder la grâce à quelqu'un pomilostiti koga
demander, crier grâce prositi za milost
dire les grâces opraviti zahvalno molitev po jedi
faire grâce à quelqu'un d'une peine odpustiti komu kazen
faire grâce à quelqu'un de quelque chose prizanesti komu s čim
faites-moi grâce de vos observations prizanesite mi s svojimi opazkami
être en grâce auprès de quelqu'un, dans les bonnes grâces de quelqu'un biti pri kom v milosti, uživati njegovo naklonjenost, biti priljubljen pri kom
demander quelque chose en grâce à quelqu'un milo koga za kaj prositi
faire grâce à quelqu'un komu milost izkazati, odpustiti mu
former un recours, une demande en grâce, se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
rendre grâce(s) zahvaliti se, izraziti svojo zahvalo
rentrer en grâce auprès de quelqu'un pridobiti si zopet naklonjenost kake osebe, priti v milost pri njem
trouver grâce devant quelqu'un, aux yeux de quelqu'un najti milost pri kom

grade [grad] masculin stopnja, grad; militaire čin; stopinja, grad (= 1/400 kroga)

grade de lieutenant poročniški čin
grade universitaire, de docteur akademska, doktorska stopnja
prendre le grade de docteur promovirati za doktorja
avancer, monter en grade napredovati (v činu)
passer par tous les grades služiti od najnižjega čina
en prendre pour son grade (familier) pošteno oštet biti, dobiti hudo grajo

gradino m stopnica (tudi pren.):
salire un gradino della scala sociale povzpeti se za stopnico na družbeni lestvici
essere al primo gradino pren. biti na začetku česa
arrivare all'infimo gradino pren. pasti najniže

gradnja building; construction; erection; making

v gradnji under construction
hiša v gradnji house in course of construction
ministrstvo za javne gradnje VB Ministry of public Buildings and Works
gradnja železnice the building of a railway
biti v gradnji to be under construction

grado¹ m

1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma

2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati

4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje

5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

6.
grado alcolico stopnja alkohola

7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

grain [grɛ̃] masculin zrno; kroglica; botanique jagoda; keper (tekstil); médecine brazgotina; pluriel zrnje, žito; figuré zrnce, trohica; semensko zrno; histoire gran (= 0,0648 g); technique kamnarsko dleto

à grain fin, à gros grain drobno-, debelozrnat
c'est un petit grain to je plohica, nenaden naliv
grain de beauté lepotni obliž(ek)
grains d'un collier kroglice ogrlice
grain de ladre (médecine) ogre na obrazu
grain d'orge ječmenovo zrno, ječmen na očesu
grain de raisin grozdek, grozdno zrno
grain de sel zrno soli (tudi figuré); bistroumen domislek, dovtip(nost)
grain de vent vihar
eau-de-vie féminin de grain žitno žganje
avoir son grain (familier) imeti ga pod kapo
avoir un grain (de folie) biti trčen, prismojen
y mettre son grain de sel (figuré) delati opazke (k pogovoru, ki se nas ne tiče)
ne savoir grain de quelque chose pojma ne imeti o čem
séparer l'ivraie du bon grain (figuré) ločiti pleve (ljuljko) od pšenice
veiller au grain (familier) varovati se, paziti
voir venir le grain predvidevati nesrečo, nevarnost

gram: gram sein biti jezen na, biti gorek (komu)

gramigna f

1. bot. prstati pesjak (Cynodon dactylon)

2.
attaccarsi come la gramigna pren. biti nadležen, siten
crescere come la gramigna pren. naglo rasti, hitro se razraščati, širiti

grana¹ f

1. zrnati sestav

2. foto zrnatost, zrno

3. karmin; košenilja

4. žarg. kruljenje

5. nevšečnost:
essere pieno di grane biti v hudih škripcih
piantare grane povzročati nevšečnosti

6. nareč. denar, cvenk:
essere pieno di grana biti hudo bogat
scucire la grana pljuniti denar

granchio m (pl. -chi)

1. zool. rak, rakovica:
granchio di fiume sladkovodna rakovica (Potamon fluviatile)

2. pren. napaka:
prendere un granchio polomiti ga, pogrešiti
avere un granchio alle mani, al borsellino pren. pog. biti skopuški

3. lesen primež

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

grande

A) agg.

1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik

2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je

3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec

5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika

B) m (tudi f)

1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si

3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand

4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno