Franja

Gigās (gigās, gigāns), -antis, m (Γίγας)

1. Gigánt: O., VAL. FL., BOET. (s soobl. gigāns), acc. Giganta: MART., STAT., SIL.; večinoma v pl. Gigantēs -um, m (Γίγαντες): CI., LUCR., H., MEL., SUET.; acc. Gigantas: O., MART., SIL. Gigánti, sinovi Tartarja in Zemlje (Γαῖα), po HOM. divji velikani na bajnem Zahodu; Jupiter jih je pokončal zaradi njihovih hudobij. Aleksandrijska doba je te Gigante pomešala s Titani in tako je nastal mit o boju Gigantov z bogovi (Gigantomachia, Γιγαντομαχία), po kateri so kačjenogi (anguipedes) Giganti olimpske bogove napadli na flegrajski poljani (Phlegra pri kampan(ij)skih Kumah) ali na drugih vulkanskih krajih, vendar jih je Jupiter pobil s strelami (= upor neuravnanih naravnih sil zoper red v naravi!).

2. metaf. velikan, orjak sploh: VULG., ISID. – Od tod

1. adj. Gigantēus 3 (Γιγάντειος)
a) gigantski, Gigantov (gen. pl.): sanguis PS.-V. (Culex), triumphus H., bellum tropaea O., ora litoris PR. (na flegrajski poljani).
b) metaf. velikanski, orjaški: corpus SIL., genus VULG. rod velikanov.

2. subst. Gigantomáchia -ae, f (Γιγαντομαχία) Boj Gigantov, naslov Klavdijanove (Claudius Claudiānus) pesnitve.

gimnastičen pridevnik
1. (o športu) ▸ gimnasztikai, tornaPovezane iztočnice: gimnastična dvorana, gimnastični mnogoboj, gimnastično orodje

2. (gibalen; telesen) ▸ gimnasztikaiŠtevilne gimnastične vaje (po domače telovadba) lahko pripomorejo k dokaj dobro oblikovanim mišicam. ▸ A sokféle gimnasztikai gyakorlat (vagyis tornagyakorlat) viszonylag jól kidolgozott izmokat eredményezhet.

gimnastika samostalnik
1. (šport) ▸ torna, gimnasztikaPovezane iztočnice: orodna gimnastika, ritmična gimnastika, športna gimnastika, športnoritmična gimnastika

2. (telovadba) ▸ gimnasztika, tornaPo teku naj sledi še 5 od 10 minut gimnastike oz. razteznih vaj. ▸ A futás után következzen még 5–20 perc gimnasztika, illetve nyújtás.
Povezane iztočnice: korektivna gimnastika, ortopedska gimnastika, očesna gimnastika, terapevtska gimnastika, vodna gimnastika

ginger¹ [džíndžə]

1. samostalnik
ingver
pogovorno, sleng energija, vnema; pogum
sleng rdečeglavec

to put some ginger in z vnemo se lotiti
ginger cordial (ali brandy) ingverjev liker
ginger group posebno aktivna skupina (v parlamentu)
ameriško ginger pop z ingverjem začinjena peneča se pijača
ginger shall be hot in the mouth hrepenenje po užitku je večno

2. pridevnik
rdečkast (lasje)

gingilĭphus -ī, m hrupen smeh, krohot: PETR. (po drugih gingilismus).

giorno m

1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan

3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna

giovane

A) agg.

1. mlad:
una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
essere giovane di spirito biti mlad po duhu
la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
vino giovane mlado vino
stato giovane mlada država

2. mlajši:
Plinio il giovane Plinij mlajši

3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
è giovane del mestiere fant se šele uči

4. pog. neporočen

B) m, f

1. mladenič, mladenka:
da giovane v mladosti, v mladih letih

2. pomočnik, pomočnica:
giovane di bottega trgovski pomočnik

3. učenec, gojenec, dijak:
un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki

girare

A) v. tr. (pres. giro)

1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran

2. mešati (juho)

3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet

4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico

5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!

6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

B) v. intr.

1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo

3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati

C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal

girellare v. intr. (pres. girēllo) pohajkovati:
girellare per il capo pren. rojiti po glavi

giro

A) m

1. krog; obod, obseg:
il giro delle mura krog obzidja
prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog

2. kroženje, vrtenje, obrat:
i giri dei pianeti kroženje planetov
i giri del motore obrati motorja
giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
essere su di giri biti razvnet, razpoložen
essere giù di giri biti potrt, pobit
giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
giro di boa pren. odločilen preobrat

3. pot, obhod:
il giro del medico per le visite zdravniška vizita
fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
giro artistico šport umetniška turneja
donna di giro prostitutka

4. ekst. pot, hoja, sprehod:
andare in giro iti na potep
fare un giro in città iti po mestu

5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
giro d'Italia dirka po Italiji
giro di Francia dirka po Franciji

6. obtok, kroženje, pot, potek:
il giro del denaro denarni obtok
il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice

7. pren. časovno obdobje:
nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl

8. vrsta, izmena:
è il vostro giro vi ste na vrsti

9. krog, krogi, področje, okolje:
il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze

10. pren. poslovanje:
giro d'affari poslovni promet, realizacija

B) agg. mat.
angolo giro polni kot

gîte [žit] masculin (nočno) ležišče; prenočišče; zajčja luknja; spodnji mlinski kamen; prečni tram pod podom; marine nagnjenost ladje zaradi vetra ali nepričakovanega vzroka

gîte houiller ležišče premoga
donner de gîte nagniti se (ladja)
rentrer, revenir au gîte vrniti se domov
il faut attendre le lièvre au gîte da zanesljivo koga najdeš, ga čakaj na njegovem domu
un lièvre va toujours mourir au gîte (proverbe) po mnogih potovanjih se človek rad vrne domov za stalno

giù

A) avv.

1. dol, doli:
scendi subito giù! pridi takoj dol!
venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
mettere giù odložiti:
mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
venire giù ekst. podreti se:
non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
giù da quella sedia! dol s stola!
giù le mani! roke dol!
giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
e giù botte da orbi nato pa so padle batine

4.
in giù navzdol:
è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

5.
da, di giù od spodaj:
il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
da giù in su od spodaj navzgor
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

6.
su per giù, giù di lì približno, nekako:
ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

B) prep.
giù per po:
se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi

giudizio m (pl. -zi)

1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
uomo di giudizio pameten, razsoden človek
raggiungere l'età del giudizio postati zrel
mettere giudizio spametovati se
denti del giudizio modrostni zobje

2. mnenje, mišljenje, sodba:
il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
farsi un giudizio ustvariti si mnenje

3. pravo sodni postopek:
giudizio civile civilni postopek
giudizio penale kazenski postopek
giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek

4. relig.
giudizio di Dio božja sodba
giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
il giorno del giudizio sodni dan
andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne

giustizia f

1. pravičnost, pravica:
operare secondo giustizia ravnati po pravici, pravično
amministrare la giustizia pren. deliti pravico
Ministero di grazia e giustizia Ministrstvo za pravosodje
fare giustizia da se pren. vzeti pravico v svoje roke
fare giustizia di un libro pren. oceniti knjigo brez dlake na jeziku
giustizia è fatta pren. pravici je zadoščeno, kazen je izvršena

2. sodišče, sodna oblast:
corte di giustizia sodišče
palazzo di giustizia sodna palača
assicurare qcn. alla giustizia koga izročiti pravici
essere ricercato dalla giustizia biti na begu pred pravico

giusto

A) agg.

1. pravičen, upravičen:
pena giusta pravična kazen
giusto premio pravična nagrada
giusto desiderio upravičena želja
siamo giusti! bodimo pravični!

2. pravilen, resničen, utemeljen:
dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

4. točen, natančen, pravilen:
peso giusto pravilna teža
colpo giusto natančen zadetek
pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
il giusto mezzo pren. zlata sredina

B) avv.

1. točno, natančno, pravilno:
rispondere giusto odgovoriti pravilno
colpire giusto pren. zadeti v polno
stare giusto biti prav (obutev, obleka)

2. prav:
giusto te cercavo prav tebe sem iskal

3. približno:
penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

C) m

1. pravičnik, pravični:
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

2. (kar je) pravično, pravična stvar:
esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično

give^*1 [giv]

1. prehodni glagol
da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
donašati
pogovorno izdati

2. neprehodni glagol
dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
(o oknu) gledati (on, on to, upon na)
biti prožen

to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
to give attention to paziti na
to give a bird izžvižgati
to give birth to roditi; figurativno povzročiti
to give chase zasledovati, loviti
to give a cry vzklikniti
to give credit zaupati, verjeti
to give into custody izročiti policiji
to give a damn for prav nič ne marati
to give a decision odločiti zadevo
to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
to give ear to poslušati, uslišati
to give evidence pričati
to give the gate odpustiti iz službe
to give the go-by ne upoštevati, prezirati
to give a good account of o.s. dobro se izkazati
ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
to give ground umakniti se
to give a guess ugibati
to give it to s.o. grajati, dati komu popra
to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
to give a jump poskočiti
to give to know sporočiti
to give a laugh zasmejati se
figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
to give a look pogledati
it's a matter of give and take roka roko umiva
to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
to give place umakniti se
to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
to give a ring poklicati po telefonu
to give rise to povzročiti; zbuditi željo
to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
to give the sack to s.o. odpustiti koga
pogovorno to give the show away izdati skrivnost
to give the slip izmuzniti se
to give a start planiti
to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
to give thanks zahvaliti se
to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
to give tit for tat enako z enakim poplačati
to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
to give trouble povzročati sitnosti
to give o.s. trouble potruditi se
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to give vent dati si duška

glád hnuger; (lakota) famine, starvation

glád (pohlep) po thirst for, greed for, craving for (ali after)
volčji glád ravenous hunger
imam volčji glád I am famished
umirati od gládu to starve, to be famished
umreti, poginiti od gládu to die (ali to perish) of hunger (ali of starvation), to starve to death
umiram od gládu (figurativno) I'm simply starving
pustili so jih, da so umrli od gládu they left them to die of hunger
z gládom prisiliti k predaji, k pokorščini to starve into surrender, into submission
trpeti glád to starve, to famish
utešiti, pomiriti (si) glád to appease one's hunger, to satisfy one's hunger, arhaično to stay one's stomach
glád je najboljši kuhar hunger is the best sauce

gladiator samostalnik
1. nekdaj (borec v antičnih arenah) ▸ gladiátorPod rimskim amfiteatrom so bili zgrajeni številni predori in prehodi, po katerih so gladiatorji prihajali v areno. ▸ A római amfiteátrum alatt számos alagutat és átjárót építettek, amelyeken a gladiátorok közelítették meg az arénát.

2. (o borbenosti, tekmovalnosti) ▸ gladiátorProfesionalni nogometaši so neke vrste novodobni gladiatorji. ▸ A profi labdarúgók egyfajta újkori gladiátorok.
Zdaj imamo nove gladiatorje resničnostnega šova: 12 stanovalcev se bo v 84 dneh potegovalo za 75 tisoč evrov. ▸ Most a valóságshownak új gladiátorai vannak: 12 lakó 84 napon keresztül küzd a 75.000 euróért.

gladiātōrius 3 (gladiātor) gladiatorski, gladiatorjev (gen. pl.): certamen, ludus, consessus CI., locus CI. prizorišče pri gladiatorskih igrah, familia (družba) CI., C., S., munus CI., SUET., spectaculum L., mos, bella, exercitūs FL., arma AUR., id quidem gladiatorium est CI. to je pač gladiatorska navada, to je pač (po) gladiatorsko; adv. gladiātōriē (po) gladiatorsko: LAMP.; pren.: gladiatorius animus TER., AUG., ista gladiatoria totius corporis firmitate CI., glad. Venus AP. Subst. gladiātōrium -iī, n

1. (sc. munus) gladiatorska igra: ASC.

2. (sc. auctoramentum) plačilo, pogodba, nadav, ara, zavezilo za katero so se svobodni možje dajali v najem za gladiatorske borbe: vix gladiatorio accepto L.

gláditi to smooth (down, out); to leek; to polish; (z roko) to stroke, to caress; (les) to plane, to smooth

gláditi mačko po hrbtu to stroke a cat's back
gláditi si brado to stroke one's beard
gláditi si lase to slick (ali to sleek) one's hair