Franja

huff¹ [hʌf] samostalnik
jeza, zamera, vzkip

to get into a huff vzkipeti od jeze
to give s.o. a huff obregniti se ob koga
in a huff jezno, užaljeno
to take (a) huff at s.th. nekaj zameriti

huff² [hʌf]

1. prehodni glagol
razjeziti, grobo postopati s kom, žaliti, užaliti, zameriti; odvzeti nasprotniku kamenček (igra "dama")

2. neprehodni glagol
razjeziti se, biti užaljen, kujati se

to be huffed with biti jezen na
easily huffed zelo zamerljiv
to huff s.o. into s.th. prisiliti koga k čemu
to huff s.o. out of s.th. prisiliti koga, da popusti
ameriško to huff and puff puhati, od jeze pihati, napihovati se

(*)huis [ɥi] masculin, vieilli vrata

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti, na tajni seji
demander le huis clos (juridique) zahtevati izključitev javnosti (občinstva)
le tribunal ordonna le huis clos sodišče je odredilo izključitev občinstva (od sodne obravnave)

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

humilis -e, adv. humiliter (humus) ki je blizu tal, pritlehen, od tod

I.

1. nizek: arbusculae, caveae Varr., arbores et vites et quae sunt humiliora Ci., munitio humilior C., h. casae V., Petr., h. Italia V. ravno italsko obrežje, arcus, postes O., Myconos O. ali Ferentum H. nizko ležeči (stoječi), ara, volatus Val. Fl., positio Col., humili statu vitis Col., alii humiles parvique, alii … proceres et corpore ingentes Mel., solum humillimum Iust.; predik.: quam (turrim) humilem parvamque fecerunt C., quae (avis) … humilis volat V. pri tleh, humilius rami arborum servandi sunt Pall.; subst. neutr. pl.: ballistae in humiliora ex supernis valentes Amm. ki so od zgoraj navzdol delovale; adv. pren.: eadem enim facta aut tolluntur altissime aut humillime deprimuntur Plin. ep.

2. occ.
a) nizek = majhen: staturā fuit humili et corpore exiguo N., h. Cleonae O. majčkene, neminem adeo humilem esse, ut umeri eius non possent Macedonis verticem aequare Cu., corpusculum h. Sen. ph., brevi atque humili corpore homines Gell.
b) nizek = plitev, ne globok: fossa V., T., radix insulae Plin. iun. —

II. metaf.

1. po rojstvu, položaju, dostojanstvu idr. nizek, na nizki stopnji (stoječ), nizkega rodu (družbenega sloja), preprost, uboren: quis umquam adparitor tam humilis, tam abiectus? Ci., humilibus parentibus natus Ci., ut nemo tam humilis esset, cui non ad eum aditus pateret N., ex humili loco ad summam dignitatem pervenire C. od nizkega položaja, humili fortuna ortus L. ali humili loco natus Val. Max. nizkega rodu, humillimo loco natus Aur., humillimae sortis homo L. epit., humillimus de plebe L., humilis plebs, stirps O., humiles manus O. suženjske roke, humiles nati Ph., h. ordo Cu., humilem te fateris et servum Petr., humillimus cliens, humillimo cuique credulus T., altis humilibusque iuxta acceptus Amm.; subst. humilis -is, m človek nizkega rodu, preprost (neizobražen) človek, prostak: H., Q. idr., tudi v komp. humilior: Q.

2.
a) glede na ugled, veljavo, moč, oblast, imetje neznaten, neimeniten, neugleden, nepomemben, nemočen, slab: civitas ignobilis atque humilis C., aliquem multo humiliorem redigere C. koga dokaj ponižati, quos et quam humiles accepisset C. kakšne in kako ponižane je bil našel, tanta erat magnificentia apud opulentiores, cupiditas apud humiliores Hirt., principes civitatis dignitate pari, fortunā humiliores N., potentioresque humiliores possessionibus expellunt Hirt., ex humili potens princeps H., humiles (naspr. praepotentes) Val. Max.
b) glede na zasluge in notranje vrline neimeniten, neznamenit: homines humiles (naspr. amplissimi viri) Balbus et Oppius in Ci. ep., cum (homines) multis rebus humiliores et infirmiores sint Ci.

3.
a) o pesniku glede na obdelavo snovi vsakdanji, navaden: alter humilis, alter difficilis Q.
b) o govoru plitek, brez vznesenosti (zanosa): oratio h. et abiecta, demissus atque h. sermo Ci., humillimum genus dicendi Aug.; subst. neutr. pl.: sublimia humilibus miscere Q.

4. (o stvareh ali pojmih) nizek, nizkoten, neplemenit, vsakdanji: ars, verbum Ci., res h. atque contempta Ci., humilem … ortum amicitiae relinquunt Ci., humili sepultura cremari Ci. ob ubornem pogrebu, vestitus h. N., curae humiles et sordidae Plin. iun. nizkotne in zaničljive skrbi (vsakdanjega življenja); subst. neutr. pl.: vitabimus et sordida et humilia Q. nizkotnih (neplemenitih) izrazov.

5. po duhu, po duhovnem razpoloženju
a) nizkega mišljenja, nizkoten, podel, hlapčevski, potuhnjen, prihuljen: animus Ci., Lucr., nemo est tam humilis, qui se aut non posse adipisci aut adeptum putet Ci., nihil humile cogitare Ci., non humilis mulier H., neque nos simus tam humiles, ut, quae laudamus, inutilia credamus Q., Vitellius humilis T. podli, assentator humillimus Vell., humiliter sentire Ci. ali servire L.
b) pobit, malodušen, malosrčen, obupan: humili animo ferre Ci., (consulum) mentes humiles angustae Ci.
c) podvrgljiv, pohleven, ponižen: ut res se dant, ita magni et humiles sumus Ter., animo demisso atque humili Ci., orare humili et supplici oratione Ci., ille humilis suplexque oculos dextramque … protendens V., non ego dedignor supplex humilisque precari O., tuis humiles advolvimur aris Pr., virtus humilis et magna Sen., h. voces Sen. tr., in humiles demissa preces Cl.
č) bojazljiv, tresljiv, strahopeten: pavor V., metus Cl., audacter territas, humiliter placas Corn.

Hunger, der, (-s, ohne Plural) lakota (tudi figurativ), glad; (Hungern) stradanje, stradež; Hunger nach figurativ potreba po; vor Hunger od lakote; Hunger bekommen postati lačen; Hunger haben biti lačen; großen Hunger haben biti zelo lačen; den Hunger stillen potešiti lakoto; von Hunger sterben umreti od lakote

Hungertod, der, den Hungertod sterben umreti od lakote

hungry [hʌ́ŋgri] pridevnik (hungrily prislov)
lačen; ki povzroča lakoto; nerodoviten (zemlja)
figurativno željen, hrepeneč po (for)

as hungry as a hunter (ali bear) lačen ko volk
to go hungry stradati
the hungry forties lakota od 1840.-1846.

Hūnnī (Hūnī) -ōrum, m Húni, divje azijsko pleme: Amm., Cl. Soobl. Chūnī -ōrum, m: Aus.; sg. Chūnus -ī, m Hun(ec): Cl., Sid. — Od tod adj. Hūniscus 3 hunski: equus P. Veg.

*hurlement [ürləmɑ̃] masculin tuljenje, rjovenje, vpitje, kričanje

hurlement de la sirène tuljenje sirene
pousser un hurlement de douleur zatuliti od bolečine

*hurler [ürle] verbe intransitif, verbe transitif tuliti, rjoveti, rjuti, vpiti, kričati; tepsti se (o barvah)

hurler de douleur, de terreur tuliti od bolečine, od groze
hurler avec les loups (figuré) tuliti z volkovi, delati kot tisti, s katerimi živimo
hurler des menaces tuliti grožnje
ces deux couleurs hurlent ensemble ti barvi se tepeta med sabo
hurler à la lune lajati na luno

husten kašljati; sich heiser husten postati hripav od kašljanja; sich krank husten zboleti od kašljanja; jemandem etwas husten pokazati komu; auf etwas husten požvižgati se na

hustle² [hʌsl]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, dregniti
figurativno siliti, ščuvati koga (into k)
odvrniti koga (out of od)

2. neprehodni glagol
prerivati se, preriniti se (through skozi)
hiteti
ameriško, pogovorno prizadevno delati
ameriško, sleng goljufati, prosjačiti, pehati se za denarjem

ome on now! hustle! ne zapravljaj časa! pohiti!
to hustle s.th. through izvesti kaj

Hutschnur, die, das geht über die Hutschnur to je od sile, to je preveč

hvaléžnost gratitude; gratefulness; thankfulness; (komu, za to someone, for)

iz hvaléžnosti za in gratitude for
usluga iz hvaléžnosti a grateful service
pokazati svojo hvaléžnost to show one's gratitude
sijati od hvaléžnosti to glow (ali to be radiant) with gratitude
s hvaléžnostjo kaj sprejeti to accept something gratefully
sprejmite, prosim, izraze moje globoke hvaléžnosti please accept my heartfelt thanks

hyacinthus -ī, m (gr. ὑάκινϑος)

1. hiacint starodavnikov (ne naš), čisto lat. vaccinium, perunika (Iris germanica Linn.) ali vrtni ostrožnik, — svaljnik (Delphinium aiacis Linn.) ali (po drugih) sabljan (Gladiolus segetum): Col., Plin., Pall., suave rubens hyacinthus V., latus molli fultus hyacintho V. Kot nom. prop. Hyacinthus (-os) -ī, m (Ὑάκινϑος) Hiakínt, v grški mitologiji lep mladenič, sin špartanskega kralja Ojbala (Oebalus), ki ga je Apolon ljubil, a ga usmrtil z nesrečnim metom diska; iz mladeničeve krvi je Apolon dal prikliti cvetki hiacintu, na katere listih so starodavniki čitali črko Υ (začetnico imena Ὑάκινϑος), ali ΑΙ tudi ΑΙ ΑΙ (tarnajoči Apolonov glas): Hyg., O., Plin. Od tod Hyacinthia -ōrum, n (sc. sacra; Ὑακίνϑια) Hiakintova slovesnost, tridnevni praznik, ki so ga Špartanci obhajali na čast Hiakintu vsako leto julija: O., Macr., Hier.

2. metaf.
a) hiacint, dragulj hiacintove barve, nekakšen temni ametist: Plin., Cl., Vulg.
b) svila hiacintove barve, višnjeva (vijolična) svila: Vulg.

Hyadēs -um, acc. -as, f (Ὑάδες, pravzaprav = „dežujoče“ iz gr. ὕω dežujem; lat. Suculae „svinjke“, ker je ljudska etim. besedo Hiades napačno izvajala iz gr. ὗς svinja, čemur se Ci. in Plin. posmehujeta) Hiáde, Deževnice, Gostosevci, sedmerica zvezd v ozvezdju Bika (v njegovi glavi); njihov vzhod od 7. do 21. maja naznanja in prinaša dež: Hyg., Plin., Val. Fl., Gell., has Graeci stellas Hyadas vocitare suërunt, [a pluendo; ὕειν enim est pluere] nostri imperite Suculas, quasi a subus essent, non ab imbribus nominatae Ci., pluviae V., tristes H.; v grški mitologiji so Hiade hčere Atlanta (Atlas) in sestre (po drugih hčere) Hianta (Hyas), tudi sestre Plejad: O. Sg. Hyas -adis, fem. kolekt. hijada, deževnica: Stat., Cl.

Hyantēs -um, acc. -as, m (Ὕαντες) Hiánti, staro pelazgijsko pleme v Bojotiji: Plin. Od tod adj.

1. Hyantēus 3 (Ὑάντειος) hiántski, pesn. = bojotski: Aganippe, Iolaus O., aqua Mart. iz kastal(ij)skega studenca.

2. Hyantius 3 (Ὑάντιος) hiántski, pesn. = bojotski: sorores Stat. (o Muzah), Camenae Sid.; subst. Hyantius -iī, m Hiánt, Bojotec: O. (o Aktajonu (Actaeon), vnuku bojotskega kralja Kadma (Cadmus)).

Hybla -ae, ali (pri O. tudi) Hyblē -ēs, f (Ὕβλα, Ὕβλη) Híbla

1. gora na vzhodni obali Sicilije, bogata z medenimi zelišči, poseb. z materino dušico, zato so jo čebele pridno obiskovale in Hibla je zaslovela po medu in čebelarstvu: V., O., Col., Mel., Plin., Mart., Sil. Od tod adj. Hyblaeus 3 hiblajski: apes V., gramen Lucan., mella Mart.

2. ime treh mest na Siciliji (Hybla maior, minor in Hybla Megara Megarska Hibla ob gori Hibli). Megarsko Hiblo omenja: Plin. Od tod subst. Hyblēnsēs -ium, m Hiblan(c)i, preb. enega teh treh mest: Ci., Plin.

Hydaspēs -is, acc. -ēn, m Hidásp,

1. ena od rek, ki se izlivajo v Ind (zdaj Jhelum); ob njegovih bregovih je Aleksander Veliki zgradil mesti Nikajo in Bukefalo: Cu., Mel., Plin., Lucan., Stat., Iust., Cl., Medus Hyd. V., fabulosus Hyd. H.; pesn. = vzhod, jutrove dežele: tremor Hydaspis Petr. poet. (o Pompeju). Od tod adj. Hydaspēus 3 (Ὑδάσπειος) Hidáspov: Cl., Sid.

2. moško ime
a) Enejev tovariš: V.
b) indijski suženj: fuscus Hyd. H.