Franja

δέκα, οἱ, αἱ, τά indekl. [Et. iz dekm̥, idevr. dek'm̥, lat. decem, slov. dese-t, nem. zehn (stvn. zehan, got. taihun), dalje δέκατος iz dekm̥to-s, decimus] deset, οἱ δέκα decemviri; οἱ δέκα ἀφ' ἥβης ki so služili deset let vojaščine (od 20. leta naprej).

δεκαδαρχία, ἡ δεκαρχία, ἡ vlada deseterih mož, katere so Spartanci postavili v zaveznih in osvojenih mestih.

δέρρις, εως, ἡ (δέρω) koža (pos. kože, ki so jih rabili pri obleganju, da so z njimi pokrili lesene zgradbe).

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.

δια-βοάω 1. glasno kričim; διεβόων κατὰ σφᾶς αὐτούς kričali so vse vprek; med. kričim na vse grlo. 2. glasno oznanjam, slavim, poveličujem; pass. sem (postanem) znan ali slaven πρός τινα.

δια-γογγύζω silno mrmram, NT διεγόγγυζον godrnjali so vse vprek.

δια-νέμω [fut. διανεμῶ, pf. διανενέμηκα, aor. pass. διενεμήθην] 1. act. a) raz-, dodelim; b) NT razglašam, razširim med. 2. med. razdelim; τὴν ἀρχὴν διενείμαντο razdelili so si vlado med seboj.

δια-περαιόω 1. act. spravim na drugo stran, prepeljem. 2. pass. a) = act.; b) prepeljem se; c) ξίφη διεπεραιώθη izdrli, potegnili so meče.

δί-δραχμος 2 (δραχμή) dveh drahem, dve drahmi vreden; ὁπλῖται hopliti, ki so dobivali po 2 drahmi na dan; τὸ δίδραχμον dvojna drahma (= 2 drahmi).

διέκπλοος, ου, ὁ, skrč. διέκπλους 1. veslanje skozi kaj, prevoz, prevažanje, prehod. 2. predor sovražnega ladjevja; (ladje so plule z največjo naglico med sovražne ladje, da so napadenim ladjam polomile vesla in jih storile za boj nesposobne).

δι-ίστημι [trans. fut. διαστήσω, aor. διέστησα, aor. pass. διεστάθην; intr. διίσταμαι, fut. διαστήσομαι, aor. διέστην, pf. διέστηκα] 1. trans. a) razstavim, razpostavim; b) ločim, odločim, razdružim, razdvojim, razprem. 2. intr. a) stopim, grem narazen, razpostavim se, διστάς v presledkih; b) ločim se, razidem se, εἰς δύο razcepim se v dve stranki, ἐρίσαντε razdvojim se, razprem se; c) razlikujem se, delim se, ἐς ξυμμαχίαν ἑκατέρων διέστη držali so eni s to, drugi z drugo stranko; d) odpiram se διαστὰν γῆς βάθρον; ion. τὰ διεστεῶτα razpoka, prepad.

Διόνῡσος, ὁ, ep. Διώνῡσος Zevsov in Semelin sin = Βάκχος, bog vina in vinske trte; Διονύσια, τά Dionizov praznik. Grki so imeli te-le Dionizove praznike: 1. τὰ κατ' ἀγρούς ali τὰ ἐν ἀγροῖς male ali selske D., pozimi. 2. Διονύσια μεγάλα, τὰ κατ' ἄστυ, ἐν ἄστει mestne, v začetku pomladi meseca marca. 3. Λήναια, τά meseca januarja. 4. Ἀνθεστήρια koncem januarja.

διφθέρα, ἡ 1. krzno, usnje, koža. 2. kožuh, torbica iz kože, pergament, meh. 3. a) iz kož narejene šatorske strehe; b) s senom napolnjene sešite kože, po katerih so hodili kakor po plavih črez reko.

δίχα [Et. podaljš. δί] 1. adv. a) narazen, v dva dela razdeljeno ali ločeno, na dvoje, vsaksebi, ἠρίθμεον razdelil sem jih na dve krdeli; δίχα πρίω razžagam, δίχα ποιέω ločim, delim, δίχα ἐκ πάντων popolnoma sam, pred vsemi drugimi; b) nesložno, različno, nasprotno, δίχα σῆς γνώμης drugače nego ti misliš; δίχα γίγνομαί τινος ločim se od koga, δίχα αἱ γνῶμαι ἐγίγνοντο mnenja so bila različna. 2. praep. z gen. (nav. zapostavljen) ločen od, daleč od, brez, πόλεως brez zapovedi (ukaza) meščanstva.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δοκιμάζω [fut. δοκιμάσω itd.] 1. (pre)izkušam, preiskujem, presojam, pregledujem τί, τινά. 2. odobravam, potrjujem, spoznavam za pravo, izbiram, cenim, spoštujem ἀνθρώπους. 3. v Atenah: o pregledovanju dečkov, predno so bili uvrščeni med državljane in o preizkušnjah uradnikov a) spoznam mladeniča za dorastlega, vzamem ga med državljane; b) preizkušam izvoljene uradnike in jih pustim v službo.

δοράτιον, τό (dem. od δόρυ) majhno kopje, sulica, drog, kol (na katerem so nosili živež).

ἐγ-κροτέω 1. vteptam, bijem. 2. med. tolčem, bijem, udarjam ob πυγμαὶ δ' ἦσαν ἐγκροτούμεναι pesti so udarjale ob pesti.

εἰ, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. historičnih časov, v glavnem stavku ind. hist. časov z ἄν če bi, ako bi (ne) s konj. ali da z ind. εἰ τοῦτο ἔλεγες ako bi to rekel …; οἱ πολέμιοι ἔφυγον ἄν, εἰ οἱ σύμμαχοι ἐν καιρῷ ἦλθον da so prišli zavezniki; d) v slučajnih pogojnih stavkih. Za enkratno ali ponavljajoče se dejanje v prihodnosti ἐάν s konj., v glavnem stavku ind. fut. ali imper. Za ponavljajoče se dejanje v sedanjem času ἐάν s konj. praes. za istodobno, konj. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku ind. praes.; za ponavljajoče se dejanje v preteklosti εἰ z opt. praes. za istodobno, εἰ z opt. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku navadno imperf. vselej kadar, kadarkoli. 6. v zvezah: εἰ μή ako (če) ne, razen če; εἰ ἄρα če pa, če torej, εἰ μὴ ἄρα nisi forte, če ne morda, razen če morda, εἴ γε če že, če sploh, εἰ δέ (μή) če pa ne, εἰ δὲ καί če pa celo, εἰ δή ker, če vendar, če zares, εἴ κως ali ne bi morda, εἰ δ' ἄγε ali dej, nu, hajdi, εἰ μόνον če le, εἴ τις καὶ ἄλλος če sploh kdo, ὥσπερ ἂν εἰ (z opt.) kakor da bi.

εἱλό-πεδον, τό (εἵλη) prisoje (solnčno mesto) v vinogradu, kjer so sušili grozdje, sušišče.