Franja

gol¹ [gou] (-a, -o)

1. (neoblečen) nackt
gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben

2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)

3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt

4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
|
gola dejstva množina nackte Tatsachen
golo življenje rešiti: das nackte Leben
gola zavist lauter Neid, blasser Neid
do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
obžrtost do golega der Kahlfraß
ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
na golo Kahl-
(sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
posekati do golega abholzen

gòl (gôla -o)

A) adj.

1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo

2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo

3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia

4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo

B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo

gola f

1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati

3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat

5. relig. požrešnost

6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze

7. geogr. soteska

Golgota samostalnik
1. v krščanskem kontekstu (hrib pri Jeruzalemu) ▸ Golgota [jeruzsálemi magaslat]

2. (težka preizkušnja) ▸ golgota, golgotajárás
Popotovanje je bilo prava Golgota. Po dva in dva smo bili vklenjeni z lisicami in vzdolž povezani z verigo. ▸ Az utazás igazi golgotajárás volt. Kettesével vertek bennünket bilincsbe, és sorban láncra voltunk fűzve.
Svet je lep in življenja vreden, a smo ga zapackali z nevrednimi dejanji in moramo zdaj znova prehoditi Golgoto, da bi to popravili. ▸ A világ szép, és élni érdemes, de dicstelen cselekedetekkel mocskoltuk be, és most újra golgotát kell járnunk, hogy kijavítsuk.

golpear udariti, suniti; trkati

¡te golpearán los dedos! jih boš dobil po prstih

gomazéti (-ím) imperf.

1. brulicare, formicolare, pullulare (tudi pren.):
mravlje so gomazele le formiche brulicavano
po cestah gomazi množica ljudi la folla brulica per le strade
čudne misli mu gomazijo po glavi la testa gli brulica di strani pensieri

2. (imeti neprijeten občutek zaradi kakega dogodka, tudi impers. ) sentire un formicolio:
gomazi mi po vsem telesu sento un formicolio per tutto il corpo

gomézica (-e) f

1. pl. gomezice (srh, mravljinci) brividi; pelle d'oca:
gomezice so mi šle po hrbtu mi sono venuti i brividi per la schiena

2. alp. acqua nevosa, acqua che zampilla dalle crepe

gon [ô] moški spol (-a …) der Trieb, -trieb (po oblasti Machttrieb, po posnemanju Nachahmungstrieb, po samoohranitvi der Erhaltungstrieb, spolni Geschlechtstrieb, življenjski Lebenstrieb)
| ➞ → nagon

gonfio

A) agg. (m pl. -fi)

1. nabrekel, nabuhel:
occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
stomaco gonfio napet želodec
andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano

2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
individuo gonfio di superbia prevzeten človek

3. pren. nabrekel, nabuhel:
stile gonfio nabrekel slog

4. pren. nadut, domišljav, napihnjen

5. slabš. noseč:
donna gonfia noseča ženska

B) m nabreklina, štrlina, guba:
l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami

gòniti gȍnīm
I.
1. preganjati, zasledovati: goniti zeca, neprijatelja
2. izganjati: goniti zle duhove
3. gnati, poganjati: goniti stoku; goniti stroj, mašinu
4. priganjati: otac ga goni da uči; goni je noću da radi; nije mi ugodno hodati po toj vrućini, ali posao me goni
5. siliti, nagovarjati: čežnja za svojima gonila ga je da se vrati u zemlju
6. siliti, tiščati: dim od cigarete gonio je nepušače na kašalj; on oseti da ga goni na mokrenje
7. nesti: revolver daleko goni
8. dial. opravljati: goniti neki zanat
9. goniti vjetar kapom delati nekaj nesmiselnega; goniti lisicu, a istjerati vuka zasledujoč določen cilj priti do presenetljivega rezultata; tvrdoglavo goniti svoje trmasto goniti svojo; goniti šalu uganjati burko
II. goniti se
1. preganjati se, zasledovati se: poslije bitke neprijatelj se goni po bitki moramo sovražnika preganjati, zasledovati
2. prepirati se: naši cari zakon pogaziše, počeše se krvnički goniti
3. goniti se, pojati se: kad se mačke gone; krave se gone ili vode
4. pravdati se: goniti se po sudu; naši stari nisu se za svaku sitnicu gonili

gôr up; up here; upwards

pridi gôr! come up!
gôr in dol up and down
po stopnicah gôr upstairs
priti gôr to come up, to go up

gôr adv. ➞ gori

1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là

2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

gor|a [ô] ženski spol (-e …) der Berg, -berg ( figurativnodolgov Schuldenberg, snega Schneeberg, mesa Fleischberg, ruševin Trümmerberg, ledena Eisberg, magnetna Magnetberg, mizasta Tafelberg, obtočna Umlaufberg, ognjeniška Vulkanberg)
Črna gora Montenegro ( das )
Sladkorna gora der Zuckerhut
vrh gore die Bergkuppe, das Berghaupt
vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs
hoja po gorah die Bergwanderung, die Bergtour
vzpon na goro die Bergbesteigung
religija pridiga na gori die Bergpredigt
v gori am Berg
h gori bergwärts
hoditi v gore bergsteigen, in die Berge gehen
visok kot gora bergehoch
ki gore premika vera: bergeversetzend
če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori wenn der Berg nicht zum Propheten kommen will, [muß] muss der Prophet zum Berge gehen

gorkóst gorkóta warmth

začutil sem prijetno gorkoto po vsem telesu I felt a pleasant warmth all over my body

gospód (-a) m

1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò

2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete

4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob

5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore

6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario

7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto

gospodinjstvo samostalnik
1. (dom; hišna opravila) ▸ háztartás
2. (učni predmet) ▸ háztartási ismeretek
3. (stanovanjska enota) ▸ háztartás, háztartásban élőkOd danes je elektrika za gospodinjstva dražja za 4 odstotke. ▸ Mától a háztartási áramfogyasztás 4 százalékkal drágul.

gospodováti (-újem) imperf.

1. dominare, ekst. padroneggiare;
po naši deželi so gospodovali tujci gli stranieri dominavano il nostro paese
gospodovati čustvom padroneggiare i sentimenti

2. pren. (biti splošno razširjen) predominare; imperversare; imperare:
v tistih časih je gospodovala huda lakota in quei tempi imperversava una terribile carestia
moda, ki prevladuje že vrsto let una moda che impera da vari anni

gòst (gôsta) | gôstja (-e) m, f

1. ospite; commensale:
dobiti, imeti goste avere ospiti in casa
sprejemati goste ricevere gli ospiti
povabiti v goste invitare
priti v goste far visita
odličen gost ospite illustre
dobrodošel, nezaželen gost ospite benvenuto, indesiderato

2. (kdor se začasno mudi v lokalu, hotelu ipd. ) ospite:
stalen, prehoden gost ospite abituale, assiduo, fisso; ospite casuale, avventizio

3. šport. (gostujoče moštvo) squadra ospite
PREGOVORI:
gost je kakor riba, po treh dnevih smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

gota ženski spol (dežna) kaplja; protin, revmatizem

gota militar (med) kronična kapavica
gota serena (med) črna slepota
quedó sin gota de sangre kri mu je oledenela od strahu
sudar la gota gorda delati kot črna živina, kri potiti
no se ve (ni) gota tema je kot v rogu
gota a gota v kapljah, po kapljah
gota a gota se llena la bota z vztrajnim delom se vse doseže
parecerse alg como una gota de agua a otra biti si podoben kot jajce jajcu
gotas pl (zdravilne) kapljice
café con gotas (španska) črna kava z rumom ali janeževcem

gotòv (-óva -o)

A) adj.

1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.

3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti

5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro