Franja

ni¹ avv. iron., šalj. niti da niti ne:
sì o no? - ni da ali ne? - niti da niti ne

Nibelung moški spol (-a …) der Nibelung
saga o Nibelungih die Nibelungensage

nick² [nik] samostalnik
zareza; rovaš, palica z zarezami; reža na glavici vijaka
tisk signatura; pravi trenutek

in the nick of time o pravem trenutku

nictō¹ -āre -āvī -ātum in nictor -ārī -ātus sum (menda sor. s cō-nīveō)

1. mežikati, utripati: ut nictari non cessent Plin., graviores alitum inferiore gena conivent, eaedem nictantur ab angulis membrana obeunte Plin.; od tod occ. namežikniti (namežikovati), pomežikniti (pomežikovati): neque illa ulli homini nutet nictet annuat Pl., non (h)ercle ego quidem usquam quicquam nuto neque nicto tibi Pl.; šalj.: nictari perticis Caecil. ap. Fest. palicam mežikati = prepuščati (izpostavljati) se udarcem palic, cum in nervo nictabere Nov. ap. Fest.

2. metaf. (o ognju) utripati, švig(lj)ati, plapolati, plamteti, plameneti, migotati: semina, quae faciunt nictantia fulgura flammae Lucr.

nictō² -ere (po drugih nictiō -īre) vohljati (o lovskih psih): veluti si quando vinclis venatica velox apta solet, si forte feras ex nare sagaci sensit, voce sua nictit ululatque ibi acute Enn. fr., nictit canis in odorandis ferarum vestigis leviter ganniens, ut Ennius in lib. X: „Veluti si quando vinclis venatica velox apta solet, si forte ex nare sagaci sensit, voce sua nictit ululatque ibi acute,“ unde ipsa gannitio Fest.

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nìč nada; ninguna cosa

nič več nada más
prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
nič manj kot nada menos que
nič drugega ninguna otra cosa
nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
vse ali nič o todo, o nada
nič novega nada (de) nuevo
ne vem nič no sé nada
za prazen nič por una insignificancia; por nada
vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
za nič na svetu por nada del mundo
iz tega ne bo nič de eso resultará nada
iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
nič prida que no sirve para nada
v nič devati desacreditar, desprestigiar
tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero

nīdor -ōris, m (iz *cnīdōs „oster vonj“; prim. gr. κνῖσα, κνῖσσα sopara cvrte tolšče, κνάω in κνίζω [iz *κνιδi̯ω] praskam, let. knìest srbeti) vonj, duh, dah, zadah, smrad, neprijeten vonj, (so)puh, (gost, smrdeč) dim, čad, (so)para, hlap(i) (kuhanih, pečenih, zažganih, osmojenih ali drugih tolstih stvari): paulisper stetimus in illo ganearum tuarum nidore atque fumo Ci., nam penetrare alio sonibus alioque saporem cernimus e sucis, alio nidoris odores Lucr., foedus quidam nidor ex adusta pluma L., barba ambusta nidorem dedit V., non in caro nidore (v vonju pečenke) voluptas H., suae culinae Mart., nigrae culinae Iuv., feotidus Ap.; v pl.: cadaverini nidores Aug. (naspr. vivorum corporum vapores humanorum); occ. duh (vonj) darovane žrtve: dis acceptus nidor penetrat in aethera O.; šalj.: exi inquam nidore cupinam quid lates? Pl. (popačeno mesto, ki ga izdajatelji različno interpretirajo: a) exi inquam, nidor, e culina ali b) exi inquam, nidoricape kot voc. subst. nīdōricapus -ī, m (nīdor in capere) „pečenkovalec“, „pečenkar“).

nīdulus -ī, m (demin. nīdus)

1. gnezdece: cuius rei tanta est vis ac tanta natura, ut Ithacam illam in asperrimis saxulis tamquam nidulum adfixam sapientissimus vir immortalitati anteponeret Ci., n. aviculae Gell., nidulos sibi construere Arn., nidulis suis ad cibum suggerens ova serpentum Amm. svojim mladičem; pren.: opuscula mea, quia plurima evolaverunt de nidulo suo Hier.

2. metaf. o človeškem bivališču = počivališče: n. senectutis Verginius Rufus ap. Plin. iun. počivališče za stara leta (o podeželskem dvorcu), in nidulo meo moriar Vulg.

niger¹ -gra -grum

1. bleščeče ali zamolklo črn, črnikast, temnobarven, temen, zamolkel (naspr. albus, candidus): Cels., Col., Vulg. idr., oculi Pl., Varr. idr., quae alba sint, quae nigra, dicere Ci., color niger (naspr. marmoreus candor) Lucr., e nigro color est mutatus in album O., quamvis ille niger (zagorel), quamvis tu candidus esses V., n. Galaesus V. temnomoder (zaradi svoje globine), nemus V. temoten, temačen, hederae V. ali colles, silvae H. ali ilex, myrtus O. temnozelen, nigris oculis nigroque capillo decorus H., n. crinis H., niger tamquam corvus Petr., crine ruber, niger ore Mart., sal Plin. iz lesnega pepela izlužena ostra sol, caelum pice nigrius O., nigrior aspectus Plin., uvae nigerrimae Cat., nigerrima sunt Lutatia (sc. cerasa) Plin.; (o živalih) črn: ovis V., barrus H., canis Sen. ph., equi Vulg.; pesn. = črn od strupa, zastrupljen: pocula Pr., nigros efferre maritos Iuv. — Od tod subst. nigrum -ī, n
a) črno, črnina: a nigro album … distinguet Sen. ph.; preg. o zlobnih in kovarnih ljudeh: candida de nigris et de candentibus atra qui facere adsuerat O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.
b) črna maroga (proga, priža, črta, lisa): taurus erat, signatus tenui media inter cornua nigro O.; kot medic. t. t. nigrum oculi Cels. črni očesni deli, poseb. zunanji roženični rob

2. meton. zatemnjujoč, omračujoč, mračen: ventus Pl., turbo V., imber nigerrimus V., nigerrimus auster V. deževen (ker priganja deževne oblake).

3. metaf.
a) (o vsem, kar se nanaša na smrt) črn, temen, mračen, smrten, žalujoč: ignes H. grmada, formido V., metus Val. Fl., hora Tib., dies Pr., ianua Pr. vrata smrti, podzemlje, Iuppiter n. (= Pluto) Sen. tr., domus Stat. žalujoč(a).
b) črn = nesrečonosen, pogubonosen, poguben, nesrečen: huncine solem tam nigrum surrexe mihi H. da mi je moral ta dan vziti tako črn (pogubonosen)!, avis Pr.
c) (v duševnem oziru) črn (prim. „črna duša“) = zloben, hudoben: nec minus niger quam Terentianus ille Phormio Ci., hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! H.
d) (o dovtipu) rezek, piker, zajedljiv, grizljiv, popadljiv: delectatur iambis … et sale nigro H.

nigerijska prevara stalna zveza
(o spletni prevari) ▸ nigériai csalás [online pénzcsalás e-mailes láncokon keresztül]

nigerijski pridevnik
(o Nigeriji in Nigerijcih) ▸ nigériai

nigerijsko pismo stalna zveza
(o prevari) ▸ nigériai levél

nigrski pridevnik
(o Nigru in Nigrcih) ▸ nigeri

nikámor adv. ➞ nikjer

1. in nessun luogo (per il moto a luogo):
nikamor ne moreš pobegniti non puoi fuggire (in nessun luogo)

2. za nikamor (izraža neprimernost) inadatto, sconveniente, impossibile, che non sta né in cielo né in terra:
ta odgovor ni za nikamor una risposta che non sta né in cielo né in terra
govoriti tako, da ni za nikamor dire cose strampalate, sballarle grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu se pri delu nikamor ne mudi è un cattivo lavoratore, uno che lavora di malavoglia
če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor ad ascoltare lui non combineremo niente
pogajanja o ustavitvi ognja niso pripeljala nikamor le trattative sul cessate il fuoco si sono arenate

nikaragovski pridevnik
(o Nikaragvi in Nikaragovcih) ▸ nicaraguai

níkdar nunca; jamás

nikdar več nunca más
zdaj ali nikdar ahora o nunca
boje pozno kot nikdar más vale tarde que nunca
nikdar in nikdar nunca jamás

nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).

nimius 3 (nimis)

1. zelo (silno) velik, izreden, poseben: nimia memoras mira Pl., nimio opere (nimopere) Ci. (prav) zelo, nimio madidus crinis amomo Mart. Od tod
a) adv. acc. sg. n. nimium silno, zelo, izredno, pre … : videre nimium vellem Ter. silno (zelo) rad bi videl, sed idem benefactum quo in loco ponas, nimium interest Ca. fr. ap. Gell. zelo, nadvse, nimium novum verbum Varr. čisto nova beseda, Philotimus homo fortis ac nimium optimas Ci. ep., o fortunatos nimium agricolas V. o presrečni; pogosto v zvezi nimium quantum izredno (neverjetno) je, kako veliko (mnogo, zelo), prav (silno) veliko, res mnogo, prav zelo, izredno, izjemno, neizmerno: sales in dicendo nimium quantum valent. Ci., differt inter honestum et turpe nimium quantum Ci., possidebat nimium quantum Gell.; v enakem pomenu tudi: nimium quanto Gell. in nimium quam Pl.
b) adv. abl. sg. n. nimiō (pravzaprav abl. mensurae, poseb. pri komp.) zelo, res zelo, prav dosti, izredno, pogosto, često = multō (za) mnogo, precej, dosti, dokaj: nimio magnae Pl., nimio melius, nimio celerius Pl., nimio mavolo Pl. dosti raje (hočem).

2.
a) adj. (o stvareh) čezmeren, prekomeren, prevelik, prehud, preveč česa (naspr. modicus, parcus): n. pertinacia atque arrogantia C., lenitas, lenitudo, celeritates Ci., vitis Ci. preveč bujna, n. calor Ci., sol O. ali soleo Sil. prehuda pripeka, imber O.; non est nimium z ACI: eos non est nimium in annos singulos vini q. X ebibere Ca.; (o osebah) α) brez mere, nezmeren, prevzeten, ohol, ošaben: nimius in honoribus decernendis Ci., nimius mero H., rebus secundis nimii T. prevzetni, nimius corrigendis moribus Aur., nimius est, multus est Aurelianus ap. Vop.; z loc.: nimius animi S. fr., L., Sen. ph. prevzeten, nimius imperii L. zlorabljajoč svojo moč, nimius pugnae cruoris Sil.; tudi nimius sermonis T. blebetav, jezičen. β) prevelik = premogočen, presilen: praeclarum virum (sc. Pompeium), sed nimium iam liberae rei publicae Vell., (sc. vicesima legio) legatis quoque consularibus nimia ac formidolosa erat T., iam nimius et potens altero tribunatu Fl. Od tod α) adv. acc. sg. n. nimium preveč, pre … (naspr. parum, satis): nimium diu Ci. predolgo, n. diligenter, n. familialiter, n. felix, n. multi Ci., paulo n. redundare Ci. nekoliko preveč, illud non probo Ci. ep. ne preveč, ne ravno, ne posebno, leges n. accomodatae Antiocho L., n. breves flores H., o nimium nimiumque oblite tuorum O., neu patruum sibi Othonem fuisse aut oblivisceretur unquam aut nimium meminisset T., n. meminisse (naspr. parum meminisse) Plin. iun. β) adv. abl. sg. n. nimiō, poseb. kot abl. comparationis pri komp. = preveč, čezmerno, prekomerno: nimio haec impudenter negas Pl., te nimio plus diligo Antonius in Ci. ep. več kot preveč, kar preveč, Albi, ne doleas plus nimio H., nimio plus est O. več kot preveč.
b) subst. nimium -iī, n preveč, preobilica (naspr. parum): pro Cluentii voluntate nimium, pro rei publicae dignitate parum, pro vestra diligentia satis dixisse videor Ci., indecorum est omne nimium Q.; z gen.: nimium boni (sreče) Enn., hostium L., regni O., auri Plin.