Franja

klavno-predelovalen pridevnik
(o izdelovanju) ▸ vágó és feldolgozó, vágó és húsfeldolgozóTudi v klavno-predelovalni industriji ne nasprotujejo ločevanju klavničnih odpadkov, če to prispeva k večji varnosti potrošnikov. ▸ A vágó- és feldolgozóipar sem ellenzi a vágóhídi hulladékok szelektálását, ha az hozzájárul a fogyasztók biztonságához.

klein majhen, bestimmt: mali, poetisch: mal, Preis: nizek; Seele: malenkosten, nepomemben; der kleine Finger mezinec; die kleine Zehe mezinec (na nogi); kleines Geld drobiž; kleines Geld haben imeti drobiž; im kleinen v malem; ein kleines malenkost; um ein kleines skoraj; ein klein wenig čisto malo; von klein auf od mladih nog; bis in kleinste do najmanjše podrobnosti; klein schreiben pisati z malo (začetnico), figurativ ne imeti za pomembno; klein beigeben popuščati; klein müssen morati na malo potrebo; auf klein stellen znižati (temperaturo itd.); klein anfangen z malim/z malega začeti; klein denken von slabo misliti o; groß und klein stari in mladi; klein von Wuchs majhne postave, nizke rasti; kleine Leute mali ljudje; klein, aber fein majhen, pa vreden

kléšče tongs pl, a pair of tongs, (manjše) pincers pl; pliers pl; medicina forceps (s konstr. v sg ali pl); (za orehe) nutcracker (večinoma pl) nutcrackers; (mučilno orodje) barnacle; zoologija, pri rakih claws pl, pincers pl

še s kléščami se ne bi tega dotaknil I would not touch it with a pair of tongs (oziroma with a bargepole)
dobiti koga v kléšče (figurativno) to get someone in one's grip
mučiti, ščipati s kléščami to pincer

klícati (klíčem) imperf. ➞ poklicati, zaklicati

1. chiamare; gridare; bandire:
koklja kliče piščance la chioccia chiama i pulcini
klicati (cene) na dražbi bandire, gridare il prezzo all'asta

2. (buditi, zbujati) chiamare

3. (uporabljati ime, imenovati) chiamare; nareč.
klicati se chiamarsi

4. (klicati po telefonu) chiamare (per telefono), telefonare (a)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domovina kliče la patria chiama
pren. ne kliči vraga v hišo modera la lingua, se no la disgrazia può capitare davvero
klicati duhove evocare gli spiriti
nekdaj klicati ure annunciare le ore
krivica kliče do neba un'ingiustizia che chiama vendetta (al cielo)
klicati na oder applaudire gli attori sul palcoscenico
šol. klicati učence fare l'appello (degli scolari)
igre klicati pri igri chiamare
pošta klicati številko chiamare un numero

klȉnac klînca m
1. klin: objesiti šešir na klinac na zidu
2. klinec, žebelj: čekićem ispravljati stare klince
3. ekspr. nedorasel fant: moji drugovi varošani, klinci u kratkim gaćicama, rugaju mi se iza ćoškova; klincima ispod 16 godina zabranjen je ulaz u salu
4. ni -a neću maknuti ne bom s prstom mignil; kog -a mi možeš kaj mi pa moreš

klínec (-nca) m

1. pog. (klin) cuneo

2. (lesni čevljarski žebljiček) punta di legno

3. nareč. (zobotrebec) stecchino, stuzzicadenti

4. vulg. niente; nullità, niente di buono

5. inter. cavolo, diavolo; vulg. cazzo:
klinc gleda vse skupaj e vaffanculo!
klinc boš dobil, ne pa denar prenderai un cavolo, altro che soldi

6. igre lippa

kljúb

A) prep. malgrado, nonostante, a dispetto di:
iti na sprehod kljub dežju andare a passeggio malgrado la pioggia

B) kljub temu adv. ciononostante, malgrado ciò, tuttavia:
bil je ranjen, kljub temu je tekel na pomoč ponesrečenim era ferito e tuttavia corse in aiuto ai sinistrati

C) kljub temu da (čeprav) konj. benché, quantunque, sebbene, anche se:
hoče naprej, kljub temu da ne pozna poti insiste ad andare avanti anche se non sa la strada

kljúka (-e) f

1. maniglia (della porta, della finestra)

2. gancio, uncino

3. (ukrivljeni del dežnika, palice) manico

4. žarg. šol. (negativna ocena) insufficiente

5. (čačka) scarabocchio, sgorbio

6. redko curva

7. pejor. spilungone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podajati si kljuko venire in tanti
ne moči kar s kljuke sneti non poter procurare così su due piedi
pren. obesiti na kljuko appendere al chiodo
pritiskati na kljuke sollecitare favori (e sim.)
S kljuka gancio da mattatoio

klòp zoologija tique ženski spol , ixode moški spol

okleniti se koga kot klop être crampon (ali collant comme la glu); ne pas lâcher quelqu'un, ne pas quitter quelqu'un d'une semelle

klòšč (klòp) tique ženski spol

okleniti se koga kot klošč être crampon (ali collant comme la glu); ne pas lâcher quelqu'un, ne pas quitter quelqu'un d'une semelle

klug pameten, moder, inteligenten; ich kann nicht klug daraus werden ne morem ugotoviti, za kaj gre/v tem se ne znajdem; jetzt bin ich so klug wie zuvor sedaj vem toliko kot prej; nicht so recht klug sein biti malo čez les

kmálu soon, (v kratkem) shortly; before long; early; presently

bom kmálu nazaj I'll be back soon
kmálu po moji vrnitvi soon after my return
knjiga bo kmálu izšla the book will be published shortly, the book will be out soon
kmálu se vrni! come back soon!
kmálu bom prejel pismo I'll receive a letter shortly
ti bi kmálu to obžaloval you'd soon regret it
kmálu bi bil padel I nearly (ali almost) fell
ne boš tako kmálu našel boljšega prijatelja! you won't find a better friend in a month of Sundays!
kmálu nato, kmálu potem soon afterwards
kar najbolj kmálu (čim prej) as soon as possible, at your earliest convenience

kmálu bientôt, prochainement, sous peu

kmalu na svidenje! à bientôt!
kmalu bo 60 let star il approche de la soixantaine
ne bo se vrnil tako kmalu il ne reviendra pas de si tôt (ali de sitôt)
prekmalu trop tôt

kneževina samostalnik
(dežela) ▸ fejedelemség, hercegségKnežja družina ne živi več v dvorcu v tem delu kneževine. ▸ A fejedelmi család már nem a fejedelemség ebben a részében található kastélyban él.
Dirkališče poteka po luksuznih cestah in ulicah mondene kneževine. ▸ A pálya a mondén hercegség fényűző útjain és utcáin halad végig.
Daljna moskovska kneževina je bila za Evropo tuj in neznan svet. ▸ A távoli moszkvai fejedelemség idegen és ismeretlen világ volt Európa számára.

knock² [nɔk]

1. prehodni glagol
udariti, suniti; tolči, trkati, potrkati (at, on na, po)
pogovorno osupniti, zaprepastiti, sapo vzeti
ameriško, sleng ostro kritizirati, zmesti

2. neprehodni glagol
tolči, razbijati, trkati; trčiti, udariti (against, into ob, v)
ropotati (motor)
ameriško, pogovorno godrnjati

to knock the bottom out of dokazati neresničnost, izpodbiti kaj
to knock cold udariti do nezavesti
to knock at an open door po nepotrebnem se truditi
to knock on the head ubiti, udariti do nezavesti; figurativno zadati udarec, onemogočiti kaj
to knock one's head against (a brick wall) udariti z glavo ob zid; figurativno riniti z glavo skozi zid
to knock s.th. into s.o.; ali to knock s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to knock all of a heap presenetiti, osupniti
to knock into a cocked hat uničiti, izmaličiti; zaprepastiti, potolči (nasprotnika)
to knock home dobro zabiti; figurativno vtepsti komu kaj v glavo
to knock to pieces razbiti na koščke
to knock into shape navaditi na red
to knock s.o. into the middle of next week udariti koga, da odleti; ven vreči, nagnati
to knock sideways vreči iz tira
sleng what knocks me kar mi ne gre v glavo

know^*2 [nóu]

1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)

to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?

knowing [nóuiŋ] pridevnik
pretkan, prekanjen; razumen, pameten, moder; razumeven, uvideven; izkušen, vešč; nameren
pogovorno eleganten

there is no knowing nihče ne more vedeti
a knowing one prekanjenec

knowledge [nɔ́lidž] samostalnik
znanje, poznavanje, vednost, spoznanje; izkustvo, veščina; poznanstvo; obvestilo, vest

carnal knowledge of s.o. spolno občevanje s kom
general knowledge splošna izobrazba
it is common knowledge splošno je znano, vsi vedo
to the best of my knowledge and belief po moji najboljši vednosti in vesti
not to my knowledge ne da bi vedel
to my certain knowledge za gotovo vem
to come to one's knowledge zvedeti, priti na ušesa
without my knowledge brez moje vednosti
it has grown out of all knowledge ne da se več prepoznati

ko when; as; (= če) if, in case of, in the event of; (= kot, kakor) than; as

ko ne bi bilo tega »ko« if ifs and ans were pots and pans
šli bomo, ko boste pripravljeni we shall start when you are ready
to boš naredil, ko bo prepozno you'll do it when it's too late
strese me, ko samo pomislim na to I shudder even to think of it
ko ga človek samo vidi, bi mislil, da... if you only saw him, you'd think that...
aretirali so ga, ko je odhajal iz hiše he was arrested as he was leaving his house
močnejši sem kot ti I am stronger than you
več ko ima, več hoče imeti the more he has the more he wants

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva