Franja

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

storíti faire, produire, exécuter, accomplir, réaliser; causer, provoquer ; (napako) commettre ; (povreči, o živali) mettre bas

storiti komu dobroto faire du bien à quelqu'un
greh storiti commettre un péché
storiti svojo dolžnost faire son devoir
storiti komu silo faire violence à quelqu'un, user de violence envers quelqu'un, (ženski) violenter, violer (une femme)
storiti komu škodo porter préjudice à quelqu'un, faire tort, nuire à quelqu'un
kaj storiti? que faire?
kaj naj storim? que dois-je faire?, que voulezvous que je fasse?
storiti vse, kar je mogoče faire de son mieux, faire tout son possible
tu se ne da nič več storiti il n'y a plus rien à faire
smrt storiti mourir, périr, succomber
storjena obleka un habit tout fait (ali de confection)

storíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; commettere:
storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
storiti kaznivo dejanje commettere reato
storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
storiti korak naprej fare un passo avanti

2. nareč. vet. figliare

3. nareč. agr. (obroditi) rendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. storiti milost fare la grazia
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso

storíti hacer; causar ; (korak, skok) dar ; (povreči, o živali) criar

storiti komu krivico ser injusto con alg
storiti komu dobroto hacer bien a alg
storiti greh pecar, cometer un pecado
storiti napako cometer una falta, incurrir en un error
storiti komu silo hacer violencia a alg, (ženski) violar, forzar
storiti svojo dolžnost hacer su deber, cumplir con su deber
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
storiti po svoji najboljši presoji hacer según su mejor criterio
storiti kar je le mogoče hacer todo lo posible
Kaj storiti? ¿qué hay que hacer?
kaj naj storim? ¿qué voy a hacer?
kaj ti je storil? ¿qué te ha hecho?
to se da storiti puede hacerse, es factible
tu se ne da nič storiti! ¡qué se ha de hacer!
ničesar ne storiti no hacer nada
to bo treba storiti eso tendrá que hacerse
s tem še ni nič storjenega con eso no basta
to človeku dobro storí (dé) esto hace (ali sienta) bien a uno
to mi ne stori nič eso no me importa nada; me es indiferente
dobro bi storil, če (bi kupil ...) harías bien en (comprar...)

stōrpio

A) agg. (m pl. -pi) pohabljen

B) m (f -ia; m pl. -pi) pohabljenec, pohabljenka:
raddrizzare le gambe agli storpi pren. počenjati kaj nesmiselnega

stráh fear; (velik) fright, dread, horror, dismay; awe; žargon funk; terror (pred of); (bojazen) apprehension

brez stráhu fearlessly
stráh pred smrtjo fear of death
stráh me je I am afraid (of)
v stráhu je za svoje življenje he goes in fear of his life
biti v stráhu to be in fear (of), to be afraid (of)
biti stráh in trepet za... to be the terror of..., to be the bugbear of...
navaditi s stráhom to overawe
imeti stráh pred to be scared of, pogovorno to funk (doing something)
biti trd od stráhú to be scared stiff, to be in a blue funk, to be frightened out of one's wits
iz stráhú pred for fear of, out of dread of
držati koga v stráhu to intimidate someone
pognati komu stráh v kosti to fill someone with terror, to terrify someone, to horrify someone, to scare someone stiff
biti v stráhu za kaj to be worried stiff about something
on ne pozna stráhú he is a stranger to fear
od stráhú so se mi naježili lasje my hair stood on end with fright
spraviti koga v stráh to inspire (ali to fill, to strike) someone with awe
pomiriti stráh to allay (someone's) fears
on je stráh vseh poštenih ljudi he is the terror of all honest people
stráh zbujajoč awe-inspiring
v velikem stráhu in a blue funk
stráh nas je we are frightened, we are in a funk, we have the jitters
tresti se od stráhú to tremble with fright

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

strásten apasionado ; (ognjevit) fogoso, ardiente, fervoroso, ferviente

strasten igralec apasionado m (por el juego)
strastno zaljubljen perdidamente enamorado
strastno ljubiti amar apasionadamente; amar con pasión
strastno ljubiti umetnost ser apasionado al arte
postati strasten apasionarse
strastno se zaljubiti v fam enamorarse perdidamente de alg
strastno se vneti za koga, za kaj apasionarse por alg, por a/c

strástno prislov passionately; with passion; voluptuously

strástno koga ljubiti to be passionately in love with someone
strástno kaj ljubiti to be passionately fond of something

stràšno adv.

1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
strašno drag maledettamente caro

2. (v povedni rabi)
najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
(s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
strašno bogat ricco sfondato
strašno grd orrendo
strašno lep bello da morire
strašno zaljubljen innamorato cotto
strašno star terribilmente vecchio
strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo

stréha toit moški spol ; (pri avtomobilu) capote ženski spol ; (nad prižnico) abat-voix moški spol ; (stanovanje) logis moški spol , logement moški spol , gîte moški spol , abri moški spol , refuge moški spol , asile moški spol

brez strehe sans abri, sans asile, sans logis, sans domicile, sans feu ni lieu
opečna (skodlasta, skrilnata, slamnata, steklena, iz valovite pločevine) toit de tuiles (de bardeaux, d'ardoise, de chaume, en verre, en tôle ondulée)
dvokapna streha comble moški spol en selle, toit en bâtière
kupolasta streha toit en coupole, dôme moški spol
premična streha (na avtu) toit ouvrant
streha na zatrep toit en croupe
imeti streho nad glavo avoir un toit
pod streho spraviti kaj mettre quelque chose à l'abri (ali en lieu sûr), (žetev, žito) engranger, rentrer
pod streho koga vzeti donner abri à quelqu'un, héberger quelqu'un
pod streho stopiti (ob dežju) se mettre à l'abri (ali à couvert), s'abriter (par temps de pluie)
to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est connu

Streiflicht, das, Streiflichter auf etwas werfen/fallen lassen kratko označiti (kaj)

streitig sporen; jemandem etwas streitig machen odrekati (komu kaj), spodbijati (komu pravico do)

strēnuus 3, adv. -ē (indoev. kor. sterē- oster, raskav, energičen, močan biti, razširjen iz kor. ster- [gl. sterilis]; prim. gr. στρηνής in στρηνός oster, raskav, močen, στρῆνος moč, sl. stradati, strad, stradanje)

1. močen (močan), krepek (krepak), čvrst, utrjen: membra O., manus Cels., corpus Gell., remedium Cu. močno = hitro delujoče (učinkujoče) zdravilo, toxicum Col. močan = hitro delujoč (učinkujoč) strup, saltus (skok) Cu.

2. delaven, prizadeven, marljiv, priden, podjeten, sposoben za kaj, okreten, odločen, boder, čil, uren, nagel, jadrn, agilen, vrl, vesel, živahen (naspr. iners, ignavus, imbellis, timidus): Pl., Ter., Luc. ap. Prisc., Eutr., Veg. idr., mercator strenuus studiosusque rei quaerendae Ca., ut cognosceret te si minus fortem, at tamen strenuum Ci., strenuus et fortis H., intellegebat sibi cum viro forti ac strenuo negotium esse N., fortis ac strenuus socius L., strenui et imbelles S., quodsi cessas aut strenuus anteis H., nunc i, rem strenuus auge! H., iners pro strenuo in manipulum redibat T., strenui ignavique in victoria idem audebant T., strenue (naspr. otiose) hoc facere Pl., Corn., mandata sibi impigre et strenue facere Gell., strenue navigare, arma capere Ci., quae … strenue et fortiter fecisti L., ubi quid fortiter ac strenue agendum esset L., vel mori strenue quam tarde convalescere mihi melius est Cu.; z abl.: Ap. idr., et manu fortis et bello strenuus N., bello strenuus T. vrl (pogumen) vojak, manu strenuus T., Iust. krepek, gens linguā magis strenua quam factis L.; z in z abl.: Ter. idr., nisi forte imperatorem quis idoneum credit in proeliis quidem strenuum et fortem Q.; z gen.: strenuus militiae T. vrl vojak; z dat. gerundivi: (sc. puella) faciendis strenua iussis O.; metaf. o stvareh: adulescens strenua facie Pl., operam rei publicae fortem atque strenuam perhibuit Ca. ap. Gell., strenua nos exercet inertia (oksimoron) H. dejavna nedelavnost, opravilno nedelo, prazno pečkanje, militia Eutr. sposobnost, vrlost v vojaški službi, navis O. urna, hitra, mors Cu. nagla, nenadna; occ. (v negativnem pomenu)
a) podjeten, odločen: neque fidei constans neque strenuus in perfidia T.
b) nemiren: multi in utroque exercitu, sicut modesti quietique, ita mali et strenui T.

Opomba: Neklas. komp. strēnuïor: Luc. ap. Prisc., Pl.; neklas. superl. strēnuissimus: Ca., S., T., Eutr.

strepō -ere -uī (-itum) -itūrus

1. jezno hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumeti, šumotati, šumotljati, vršeti, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, bučati, žvenketati, žvenkljati, rožljati, žuboreti ipd. (gl. še strīdeō): Val. Fl., Sil., Amm. idr., inter se strepere Ci. poet., barbari suo more laetari, exsultare, strepere vocibus S. so … vsevprek kričali, mixti strepentium paventiumque clamores L., illi … vocibus truculentis strepere T., videor … argutos inter strepere anser olores V. da gagam, (sc. apes) in alvo strepunt Plin., arma et scuta … offensa quo levius (manj) streperent S., strepit adsiduo cava tempora circum tinnitu galea V., fluvii strepunt hiberna nive turgidi H., rauco strepuerunt cornua cantu V. so zabučali, so zadoneli, so zahrumeli, strepunt litui H. bučijo; ret.: intra Albanam arcem sententia Messallini strepebat T. je hrumela, je odzvanjala, je odmevala; redko trans.: haec cum … streperent L. ko so hrupno zaganjali take klice (glasove) = ko so tako z(a)ganjali hrup, qui (sc. lucus) Capitolium montem strepit Fr. navdaja s šumom, napolnjuje s šumenjem.

2. strepere aliquā re (o krajih, kjer se sliši kak hrup, šum) vračati zvok, odzvanjati, odzivati se, po (v) čem kaj hrupeti (hrumeti, šumeti), odmevati, resonirati, razlegati se: Plin., strepit omnis murmure campus V., ludos litterarum strepere discentium vocibus L., urbs ipsa strepebat apparatu belli L., strepunt aures clamoribus plorantium sociorum L., navium, militum, armorum paratu strepere provinciae T., placidum aequor mille navium remis (veslaje) strepere T., omne convivium obscaenis canticis strepit Q., symphoniarum cantibus strepentes lacus Sen. ph., quid dicam … hic non fora litibus strepere Sen. ph.; pren.: Scythici … equitatus equorum gloriā strepunt Plin. slovijo zaradi svojih konj.

strésti to shake

strésti se to shake, to tremble, to shudder, to shiver; to thrill; to vibrate
strésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
strésti koga za lase to pull someone by his hair
strésti komu roko to shake someone by the hand
strese me, če (samo) pomislim na to I shudder to think of it
strese me, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him
hiša se je stresla od eksplozije the house shook with the explosion
strésti se od groze to shudder with horror
strésti se ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo to tremble to think what might have happened

Strich¹ (-/e/s, -e) črta, klein: črtica; (Streifen) proga; (Zone) pas, predel; Tierkunde von Vögeln: jata; selitev; (Gedankenstrich) pomišljaj; mit etwas: poteza; bei Geweben: smer niti; einen Strich machen potegniti črto (unter pod) ; einen dicken Strich machen (unter) figurativ odločno narediti konec z; nur noch ein Strich sein biti čisto shujšan; noch keinen Strich getan haben ne imeti še nič narejenega;
auf: noch auf dem Strich gehen können še lahko iti naravnost (kljub alkoholu); auf den Strich schicken poslati na cesto (v prostitucijo);
durch: einen Strich durch etwas machen prečrtati kaj; einen Strich durch die Rechnung machen figurativ prekrižati račune;
gegen: gegen den Strich gehen jemandem biti zoper dlako (komu), ne ugajati; nach Strich und Faden po vseh pravilih;
unter: unter dem Strich pod črto; na koncu vsega; in der Zeitung: v podlistku; unterm Strich sein biti pod kritiko;
wider: wider den Strich gehen biti zoper dlako, ne ugajati