Franja

μῆκος, ους, τό (μακρός) 1. dolgost, dolžina, vitek stas, velikost ἡδονῆς, širokost, εἰπὲ μὴ μῆκος povej brez ovinkov (naravnost). 2. pri vojski: dolgo čelo ali ospredje, dolga sprednja vrsta, oppos. βάθος.

μῑκρός 3, ion. in at. σμικρός [Et. poleg σμικρός, lat. mica, drobtina, stvn. smā-hi, majhen; smāhen = nem. Schmach. schmähen. – comp. μείων, μικρότερος, sup. μικρότατος] 1. mal, majhen, kratek δέμας, λίθος. 2. neznaten, malovreden, malenkosten, brez pomena ἁμαρτηθέντα. 3. nizek, ubog, slab. 4. mlad. – τὸ μικρόν malenkost, neznatna stvar, majhen del, kratek čas, malo časa, majhno imetje. – μειόνων ἄρχω vladam nad manjšim številom, μεῖον ἔχω imam manj ko drugi, zaostajam, izgubim bitko, premagajo me. – adv. a) μικρόν, μικρά [comp. μειόνως] nekoliko, nekaj, majhno, malo (časa), ἐξέφυγε komaj; σμικρ' ἄττα nekaj malega; ἐν σμικρῷ ποιῶ τι malo se brigam za kaj; b) μικροῦ domala, skoraj, malodane; c) κατὰ μικρόν v majhne kosce, polagoma; μειόνως ἔχω premalo trpim; d) μετὰ μικρόν črez malo časa NT.

μονόω, ion. μουνόω (μόνος) 1. act. osamim, puščam samega τινά; γενεήν nadaljujem rod po enem samem sinu (tako, da je vedno samo eden sin). 2. pass. sem zapuščen, oropan, osamljen, samevam, μουνωθέντες τῶν συμμάχων brez bojnih zaveznikov; pos. ἐμουνοῦντο (Her. 8, 123) stali so osamljeni t. j. vsak je imel samo en glas.

νεκ-ρός, ὁ (νέκυς) 1. adi. umrl, mrtev, odmrl čemu, neraben, brez koristi, τινί za kaj NT. 2. subst. ὁ mrtvec, mrlič, pokojnik, mrtvo truplo.

νεο-δᾱμώδης 2 (δᾶμος dor. = δῆμος) novi meščan; tako so se imenovali heloti, kadar se jim je dala svoboda brez državljanskih pravic.

νη-δεής 2 (δέος) poet. brez strahu, neboječ, neustrašen.

νη-κηδής 2 (κῆδος) brez skrbi, brezskrben.

νήνεμος 2 (νη, ἄνεμος) ep. brez vetra, tih, miren.

νη-πενθής 2 (πέπονθα) ep. kar odvzema žalost, ki odganja skrbi ali žalost, brez žalosti.

νή-ποινος 2 (ἄποινα) ep. poet. nekaznjen, nemaščevan, brez odškodnine. – adv. νήποινον brez kazni.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

νόσφι(ν), νόσφ' ep. 1. adv. v daljavi, oddaljeno, narazen, v stran, posebej, ločeno, zase, skrivaj. 2. praep. z gen.: daleč od, brez vednosti, razen.

νώνυμ(ν)ος 2 (νη in ὄνομα) ep. neznan, brez slave, neslaven.

οἰκ-ουρός 2 (οἶκος, ὁράω) ki čuva hišo, ki dobro gospodari, gospodaren, varčen NT, δίαιταν οἰκουρὸν καὶ ἀργὴν διαιτάομαι živim brez dela v zaprtih prostorih, ἡ οἰκουρός gospodinja.

οἰο-χίτων, ωνος, ὁ, ἡ ep. v samem jopiču (brez plašča).

ὁμαλής 2 ὁμᾰλός 3 (gl. ὁμός) 1. enak, raven, gladek, τὸ ὁμαλές in τὸ ὁμαλόν ravnina, ἐν τῷ ὁμαλῷ na ravnem, ὁμαλὲς εἶμι hodim (grem) po ravni poti, v ravnini. 2. enakomeren. – adv. ὁμαλῶς ravno, enako, enakomerno, πάντες ὁμαλῶς vsi brez razločka; πρόειμι v eni črti, obenem.

ὁμοῖος 3, at. ὅμοιος, ep. ὁμοίιος (ὁμός) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ὅμοιοι ἦσαν θαυμάζειν zdelo se je, da se čudijo a) (ta)isti = ὁ αὐτός, enak po močeh, kos, ἓν καὶ ὅμοιον eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja; c) ὁμοῖον ἡμῖν ἔσται nam bo vseeno; o tleh: raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) οἱ ὅμοιοι ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) ἡ ὁμοία (sc. χάρις); τὴν ὁμοίην (τὰ ὁμοῖα) δίδωμι, ἀνταποδίδωμι povrnem enako z enakim, dam milo za drago, τὴν ὁμοίην φέρεσθαι ζητέω παρά τινος želim, da mi kdo izkaže enako uslugo, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίης imam iste pravice in zakone; c) τὸ ὅμοιον prilika, prispodoba, primera, enakost, πάνυ ὅμοιον dobra primera; τῶν ὁμοίων ἡμῖν ἀξιοῦσθε vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) ἐκ τοῦ ὁμοίου enako, na isti način, zopet; b) ἐν τῷ ὁμοίῳ na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, ἐν τῷ ὁμοίῳ ποιοῦμαι smatram enakovrednim, enako čislam, ravnam v čem enako. 6. adverb. ὅμοιον, ὁμοῖα, ὁμοίως slično, enako, na enak način, enakomerno, ravnotako kakor, brez razločka, brez izjeme.

ὀρφανικός 3 ὀρφανός 3 [Et. lat. orbus, orbatus, nem. Erbe, strslov. rab, hlapec (= od tod slov. rabiti)] 1. osirotel, brez starišev, ἦμαρ dan osirotenja, usoda sirote; subst. ὁ, ἡ sirota. 2. oropan, brez česa.

ὀρχηδόν adv. (ὄρχος) po vrsti, mož za možem, vsi brez izjeme (lat. viritim).

οὐδ-είς, οὐδε-μία, οὐδ-έν, gen. οὐδενός, οὐδεμιᾶς 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, ἤ τις ἢ οὐδείς komaj ta ali oni, zelo malo (njih), οὐδεὶς ὅστις nikdo, οὐδεὶς ὅστις οὐ vsakdo, vsi, οὐδὲν ὅτι οὐκ vse. 2. malovreden, brez vrednosti οὐδένες ἐόντες ἐν οὐδαμοῖσι ἐοῦσι, οὐδὲν λέγω nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, nezmisel), οὐδέν εἰμι po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ὅτῳ ταῦτα παρ' οὐδέν ἐστι kdor se za to ne meni, ἄγω τὸ πρᾶγμα ὡς παρ' οὐδέν smatram stvar za malo važno, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι, τίθεμαι nič ne cenim (veljam), ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί, παρ' οὐδὲν ἄγω, τίθεμαι, εἰμί nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. οὐδέν v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič ἔτισε; sploh ne; οὐδέν τι nikakor ne, οὐδὲν μᾶλλον nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, οὐδὲν ἧσσον (ἔλαττον) nič manj, ravno tako, tem bolj.