Franja

genū -ūs, n (prim. skr. jánu = gr. γόνυ = got. kniu, lat. geniculum)

1. koleno: PL., PLIN., Q. idr. tu meum generum a genibus reppulisti CI., obnixo genu (abl.) scuto (dat.) N. s kolenom, uprtim na ščit, dumque virent genua H. (v kolenih je namreč telesna in življenjska moč), genua amplexus genibusque volutans haerebat V., per aquam ferme genu (po drugih genus) tenus altam L., genuum orbis O. pogačica, genuum iunctura O. kolenska vez, pregib(ica), fine genus vestem succincta O. do kolena, genu submittere O., CU. spustiti se na kolena, genibus submissa LUCR. spustila se je na kolena, genu ponere O., CU., SEN. TR., koleno pripogniti, ad genua accidere ENN. AP. NON. accidere genibus alicuius L. = alicui ali alicuius ad genua procumbere PETR., EUTR. = provolvi genibus alicuius T. = genibus alicuius se advolvere L. ali advolvi PR., VELL. = advolvi genua alicuius T., AP. na kolena pasti pred kom, poklekniti pred kom (pred koga), aliquem ad genua admittere SUET. pripustiti k pokleku.

2. metaf. kolence na rastl.: genna ferulae PLIN.

Opomba: Nom. sg. m. genus: LUC. AP. NON.; acc. sg. n. genus: CI. (Arat.); acc. sg. n. genum FR.; gen. sg. genuis in dat. sg. genuī ali genū: M.; gen. pl. genuōrum: VITR.; dat. pl. genubus: SEN. TR.; za heksameter neuporabni pl. genua se uporablja V. dvozložno genva: Génva labánt (Aen. V, 432).

genus¹ generis, n (genere = gīgnere; prim. skr. jánaḥ = gr. γένος rod, lat. generāre)

1. rod, pokolenje, stan (po rojstvu): genere et nobilitate ... sui municipii facile primus CI., neque genere neque animo regio est CI., qui nobili genere nati sunt CI. ki so plemenitega rodu, clarissimus vir, summo genere natus CI., quidam malo genere natus CI., amplissimo genere natus C., dispari genere S., g. maternum, paternum C. idr. honestum N., patricium, plebeium L., regium VELL., SEN. PH., genere Graeci N. po rodu (narodnosti) generis auctor O. oče, generis socia O. sestra, generis falsa est ea fabula O. o tvojem pokolenju, ab aliquo genus ducere V., O. ali repetere CU. rod izvajati od koga, izhajati od koga, (iz) kakega rodu biti, tako tudi: volucres genus inde trahunt O.; occ. plemenit rod (stan), plemenitost, visokorodnost: pol mihi fortuna magis nunc defit quam genus ENN. AP. CI., Philodamum esse quendam genere, honore, copiis ... facile principem CI., virtute, non genere populo commendari CI., cui genus et quondam nomen natique fuissent V., iactes et genus et nomen inutile H., non, Torquate, genus, non te facundia, non te restituet pietas H., et genus et formam regina Pecunia donat H., nec genus amborum ... sic placuere illi O.

2. meton.
a) rod po času in pokolenju (= 30 let), vek, doba: anticum g. LUCR., tertium sollers g. SEN. TR., Pyrrhae g. VAL. FL.
b) rod le po pokolenju, pleme, rodovina, družina, rodbina: gentum (= gentium) aut generum affinitas ACC. FR., summis gnati generibus PL., auctores generis CI., O. pradedje, cum ex amplissimo genere in familiam clarissimam nupsisses CI., deorum munere datum rei publ. Brutorum genus CI., Cato sui generis initium ab se gigni volebat CI., g. Marcellorum CI., Fabium L., Aeaci H. Ajakovi potomci, Aemilium V., genus alto a sanguine Teucri prodere V. nadaljevati, množiti, antiquitate generis florere N., fama generis et familiae Q.; occ. α) zarod, otroci, potomstvo: nepotum genus omne H., sive neglectum genus et nepotes respicis, auctor H., Danai g. H., huc adde genus, de coniuge tanta tot natos natasque O.; pesn. (o posameznikih) otrok, potomec: (Aeneas) genus deorum V., Augustus Caesar, Divigenus V. = ab alto demissum genus Aenea H., audax Iapeti g. (= Prometheus) H., Tantali g. (= Pelops) H., g. Iovis (= Bacchus) O., g. Adrasti (= Diomedes, Adrastov vnuk) O., Uraniae g. (= Hymenaeus) CAT. β) (o narodih) pleme, rod, narod: Graium g. ENN. FR., totum genus Graecorum CI., quis ignorat, quin tria Graecorum genera sint? CI., (Ubii) paulo sunt eiusdem generis ceteris humaniores C., g. Italicum, Romanum S., Nomadum V., Genauni, implacidum g. H., Hispanum, Aetolorum g. L., ferox g., bellicosum utrumque g. L., pronumque genus regionibus illis in Venerem est O., Scytharum g. IUST. γ) spol (moški in ženski): g. virile, muliebre CI., LUCR., femineum, mixtum V., g. omne virorum L., O.; metaf. spol kot gram. t. t.: Q., P. F.

3. (v širšem pomenu) kolekt. rod, pleme = skupnost istovrstnih živih bitij in stvari: deûm genus ENN. FR., hominum g. CI. ali g. humanum CI., H., L., O. ali g. mortale LUCR., O. človeški rod, človeštvo, ljudje, diûom g. humanumque LUCR., g. animale LUCR., g. immortale V. bogovi, hominum pecudumque g. V., inde g. durum sumus O.; occ.
a) (o ljudeh) skupina, razred, vrsta, razpol: id hominum est genus pessumum TER., genus est lenonium inter homines PL., eius generis homines, omnis generis homines CI., amici, cuius generis penuria est CI. vrsta ljudi, ki je redka, satis dixi de Asiatico genere testium CI., genus hoc universum CI. vsa ta človeška vrsta, ves ta človeški rod, est genus quoddam hominum, quod Hilotae vocatur N., cursorem eius generis, qui hemerodromoe vocantur, Lacedaemonem miserunt N., omne g. copiarum (čet) N., utrumque g. hominum N., cuiusque g. hominum S., g. hominum agreste ali ferum incultumque S., conventus is, qui ex variis generibus constaret C. iz raznovrstnih udeležencev, militare g. L.
b) (o živalih) rod, pleme, pasma, vrsta: g. altivolantum ENN., varia genera bestiarum CI., multa genera ferarum C., g. omne ferarum LUCR., g. alituum LUCR., malefici generis plurima animalia S., g. vipereum V., piscium H., g. omne avium ali volucrum O., g. acre, leones O., confusa genus panthera camelo H. žirafa, ovium summa genera duo PLIN., viginti milia equarum ad genus faciendum in Macedoniam missa IUST. za pleme, za razploditev pasme.
c) (o stvareh) vrsta, zvrst, način, slog: fructuum genera VARR., frugum omne genus L., varia genera mortis, tria genera furtorum CI., cibi C., g. omne genus armorum C., toda: omnis generis arma L. vsakovrstno, g. loricarum N., vitulina et eius modi genera obsonii N., in omni genere vitae N. v vsakem položaju, g. poenae S., leti O., locorum O. kakovost, Doricum g. VITR. stavbni (= arhitekturni) slog, Aesopi g. PH. Ezopov pisateljski slog. Gen. in acc. se pogosto uporabljata atrib. oz. apoz.: cum huius generis (te vrste) copiam tantam habet Antonius CI., si qua sunt alia eius (huius, huiusce) generis CI. če je kaj drugega takega, verba id genus VARR. takšne, quod genus virtus est? CI. kakšna?, id (hoc) genus alia CI. kaj drugega takega, aliquid id genus scribere CI. EP. kaj takega, nugae hoc genus H.

4. (kot fil. t. t.) rod, razpol, splošni pojem (naspr. species ali partes vrsta): harum singula genera minimum in binas species dividi possunt VARR., genus universum in species certas partietur ac dividet CI., genus et speciem cuiusque rei cernere CI., genus est, quod partes aliquas complectitur, ut cupiditas; pars est, quae sub est generi, ut cupiditati amor, avaritia CI., perturbationes sunt genere quattuor, partibus plures CI.

5. metaf. način: quod hoc genus est, quae haec est coniuratio TER., genus ipsum postulandi non est novum CI., hoc praedandi genus ab isto adhibitum CI., mihi supplicatio novo et inaudito genere decreta est CI., novum g. dicendi CI. način govorjenja, slog, g. scribendi H. pisava, alio genere L. na drug način, hoc genere optime etiam olea inseritur COL., prodigia variis generibus inter se et me furentia SEN. RH., omni genere quod des adornandum est SEN. PH., animam variis generibus emittunt SEN. PH., cum maesti deliberaremus, quonam genere praesentem evitaremus procellam PETR., eo genere, quo Galba interemptus est SUET.; occ. ozir, pogled: tota domus in omni genere diligens CI. v vsakem pogledu = na vsako stran povsem natančna, qui in aliquo genere inconcinnus est CI., in omni genere populi consuetudinem imitari CI., te Plancius non solum municipii, verum etiam vicinitatis genere vincebat CI. glede na ..., magnus homo, sed varius in omni genere N., gens naturā ferox, adeo omni genere terribilis fuit, ut ... FL.

geolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ geológus Geologi ocenjujejo, da jedro obsega približno 42 % prostornine Merkurja (pri Zemlji 17 %). ▸ A geológusok becslése szerint a mag a Merkúr térfogatának mintegy 42%-át teszi ki (a Föld esetében ez 17%).
Prav tam so geologi leta 1999 odkrili najstarejše kamnine. ▸ Itt fedezték fel a geológusok 1999-ben a legrégebbi kőzeteket.
Starost teh najdb je po ocenah geologov senzacionalno visoka - najmanj 10.000 let. ▸ A geológusok e leletek korát szenzációsan magasra - legalább 10 000 évre - becsülik.
Povezane iztočnice: inženirski geolog

geranītis -tidis, f (gr. γερανῖτις) geranitid, po žerjavovem vratu imenovan, a nam neznan dragulj: PLIN.

geraten¹ (geriet, geraten)

1. (gelingen) posrečiti se, uspeti; (gedeihen) uspevati; nach jemandem geraten biti podoben komu, vreči se po kom

2. priti (kam), zaiti, in Gefangenschaft, Armut, unter die Feinde, in Vergessenheit: pasti med/v

3. Funktionsverb: (izraža začetek dejanja) in Brand geraten zagoreti; in Panik geraten zapasti v paniko, postati paničen; in Rage geraten pobesneti; ins Schleudern geraten: er geriet... začelo ga je zanašati; ins Stocken geraten zastati; in Streit geraten skregati se; in Wut/Zorn geraten razjeziti se aneinander geraten skočiti si v lase; außer Kontrolle geraten uiti izpod kontrole

Gerichtsweg, der, sodna pot, auf dem Gerichtsweg po sodni poti

germanski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Germanih) ▸ germán
2. (o območju) ▸ germánPrevladovali so gostje z germanskih trgov, Češke in domači gostje. ▸ A germán piacról érkező, a cseh és a hazai vendégek voltak túlsúlyban.

3. (o jezikovni skupini) ▸ germánIme Karel je po izvoru germansko. ▸ A Károly germán eredetű név.
Povezane iztočnice: germanski jeziki

4. (o lastnosti) ▸ germánV sebi imam germansko natančnost po mami in seveda južnjaško, bosansko sentimentalno dušo po očetu. ▸ Anyai ágon a germán pontosság, apai ágon meg persze a déli, szentimentális bosnyák lélek jellemző rám.

germen -inis, n (genere = gīgnere; prim. lat. germānus, germināre)

I. kal, klica, mladika, odraslek, poganjek, brst, oko, popek: PLIN., inque novos soles audent se germina tuto credere V., huc aliena ex arbore germen includunt V.; pren. kal: rabies (gen. sg.) unde illaec germina surgunt LUCR., pars illa ..., quae germen ab aethera traxit PRUD. –

II. metaf.

1. sad (poseb. drevesni), plod, obrodek = fulvum LUCAN., Clymeneia (po drugih Clymenēa) germina STAT. (gl. Clymenē), germina (= cornua) frontis CL., germina cara maris CL. dragulji.

2. spočetje, nastanek, zametek, telesni plod, zarodek, potomec, kolekt. zarod, pleme, naraščaj: impleratque uterum generoso germine O., g. servile IUST., germina celsa (= filiae) Tonantis CL.

gerrēs -is, m smrkež, malovredna morska riba: PLIN. (po drugih girres), MART.; preg.: addere garo gerrem ARN. = dragoceno družiti z ničevim.

Geruch, der, (-/e/s, Gerüche) (Duft) vonj (von po), duh; übler Geruch: smrad, zadah; (Geruchssinn) voh; im Geruch stehen biti na glasu, da; in den Geruch kommen priti na glas, da

geschätzt: geschätzter cenjeni; Kosten: po oceni

geschehen (geschah, geschehen) zgoditi se, pripetiti se, dogoditi se; geschehen lassen dopustiti, dopuščati; es ist um mich geschehen po meni je, konec je z menoj; es geschieht ihm recht prav mu je; was soll damit geschehen? kaj naj s tem naredim?

Geschmack, der, (-/e/s, -e/ironisch: Geschmäcker) okus; Geschmack finden an : ich finde... všeč mi je; auf den Geschmack kommen priti na okus; einer Sache keinen Geschmack abgewinnen ne najti v čem nič dobrega; jeder nach seinem Geschmack vsak po svoje

gestiō -īre -īvī (-iī) -ītum (gestus -ūs)

I. pačiti se: GELL. (11, 13, 10). –

II.

1. veselo se nositi, od veselja biti razposajen (objesten), biti prevzeten, prevzemati se, od veselja poskakovati, od veselja vriskati, veselje uganjati, veseliti se: quid gestiam? TER., quid est quod sic gestis? TER., ut ... sic nostri animi ... urbano opere defessi gestiant ... vacui cura ac labore CI., gestientes comprimere CI., qui ... voluptate nimia gestiunt CI., inani laetitia exsultans et temere gestiens CI., gestientes otio L., animus gestiens secundis rebus L., gestit, qui subita felicitate exhilaratus nimio corporis motu praeter consuetudinem exsultat P. F.; o živalih: cur non gestiret taurus equae contrectatione CI., (cycnos) studio gestire lavandi V. so vsi navdani z željo, tum gestit aper, cum sese ... tigris abstulit VAL. MAX., apricitate dici gestiunt aves COL. se veselo gibljejo, quae (animalia) ... gestire discursibus LACT.; enalaga: laetitia gestiens CI. objestna radost, prim.: laetitia efferatur ac gestiat CI. bodi objestna; metaf.: dialogorum libertate g. Q. svobodneje se gibati v razgovoru.

2. trans. živo (strastno) želeti, poželeti kaj, hlepeti (hrepeneti, koprneti, dehteti) po čem; hoteti, zahtevati; z inf.: gestio promittere PL., senatum ... delere gestit CI., parietes ... huius curiae tibi gratias agere gestiunt CI., transfuga divitum partes linquere gestio H., quanta vitarit narrare pericula gestit O., faba runcari non gestit PLIN. ne mara; z ACI: equidem illam moveri gestio PL.; z obj. v acc.: nescio quod scelus gestiens AP. snujoč; abs. šalj.: gestiunt mihi pugni PL. prsti me srbe = mika me, da bi pretepal ..., gestiunt mihi scapulae PL. hrbet me srbi = hoče biti tepen.

Opomba: Star. impf. gestībant PL., gestībat GELL.

Getae -ārum, m (Γέται) Geti, bojevito traško pleme, s svojimi sosedi Daki sorodno ali celo istovetno, ki je sprva bivalo ob Hemu (= Balkan) na obeh straneh reke Istra (= Donava); makedonski kralji so ga potisnili na severno stran reke. Pod Decebalom so bili Geti mogočen narod, vendar jih je rim. cesar Trajan l. 106 po Kr. popolnoma premagal: CI. EP., V., H., O., SEN. TR., MEL., PLIN. Sg. Geta -ae: AUS., VEN., ali Getēs -ae, abl. -ā, m (ὁ Γέτης): O., LUCAN., STAT., SID. Get, večinoma kolekt. Geta Get(a) kot suženjsko ime: KOM.; kot rim. priimek, npr. C. Licinius Geta Gaj Licinij Get(a), konz. l. 116, cenzor l. 108: CI.; apoz.: poëta Getes O. ali Getes Hebrus SEN. TR. getski. – Od tod

1. adj. Geticus 3, adv. -ē, getski, pesn. = traški: arma, sermo, gens O., lyra STAT. = Orfejeva, Getice loqui O.

2. subst. Getis -tidis, f Getka, getska žena: SID.

gettare

A) v. tr. (pres. gētto)

1. vreči, metati:
gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
gettare le armi odvreči orožje, predati se
gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
gettare i dadi kockati (tudi pren.);
gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
gettare il denaro pren. razmetavati denar
gettare all'aria una stanza razmetati sobo
gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
gettare via vreči proč
la fontana getta vodnjak brizga vodo
il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

2. položiti, zgraditi, postaviti:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
gettare un ponte zgraditi most

3. uliti (kip)

4. prinesti, prinašati, navreči:
le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

1. vreči se, pognati se, planiti:
gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

2. izlivati se:
il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje

Gewissenssache, die, stvar vesti; das ist Gewissenssache tu je treba odločati po vesti

gibanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (premikanje) die Bewegung, -bewegung (cikcakasto Zickzackbewegung, v krogu/krožno Kreisbewegung, naprej Vorwärtsbewegung, navzdol Abwärtsbewegung, navzgor Aufwärtsbewegung, navzven Auswärtsbewegung, nazaj Rückwärtsbewegung, vstran Seitwärtsbewegung; fizika centralno Zentralbewegung, živalstvo, zoologija ciliarno Flimmerbewegung, kemija, fizika molekularno Molerkularbewegung, astronomija planetov Planetenbewegung, plodu Kindsbewegungen množina, geografija zemlje Erdbewegung, zraka Luftbewegung; glavno Hauptbewegung, lastno Eigenbewegung, mišično Muskelbewegung, navidezno Scheinbewegung, nutacijsko Nutationsbewegung, telesno Körperbewegung)

2. tehnika die Bewegung, der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang, povratno Rückwärtsgang, rotacijsko Rotationsbewegung; bata Kolbenbewegung)

3. (količinski razvoj) die Bewegung, -bewegung, die Entwicklung, -entwicklung (cen Preisentwicklung, Preisbewegung, prebivalstva Bevölkerungsbewegung, populacije Populationsbewegung, tečaja Kursbewegung)
svoboda gibanja die Bewegungsfreiheit, pravo die Freizügigkeit
zmožnost gibanja das Bewegungsvermögen
nauk o gibanju die Bewegungslehre
želja po gibanju der Bewegungsdrang
medicina zdravilno gibanje die Bewegungstherapie
z malo gibanja bewegungsarm
moten v gibanju bewegungsgestört
ki zavira gibanje bewegungshemmend
spraviti v gibanje in Bewegung setzen

gíbati (gíbljem)

A) imperf.

1. muovere

2. knjiž. (povzročati, pospeševati kako dejanje) muovere, essere il motore

B) gíbati se (gíbljem se) imperf. refl.

1. (premikati se, hoditi) muoversi, spostarsi:
vozilo se lahko giblje po kopnem in po vodi il veicolo può muoversi per terra e in acqua

2. (zadrževati se kje) muoversi, essere; essere circoscritto:
nezadovoljstvo se giblje v mejah režimsko dopuščene kritike lo scontento è circoscritto nell'ambito di una critica tollerata dal regime

3. (biti v določenem razponu, biti približno ocenjen) muoversi, andare, oscillare; essere stimato:
proizvodnja jekla se giblje od deset do petnajst tisoč ton letno la produzione dell'acciaio va dalle dieci alle quindicimila tonnellate annue
škoda se giblje od dveh do treh milijonov i danni sono stimati sui due o tre milioni

gießen ([goß] goss, gegossen) vlivati, zlivati (auf na, in v, über po); den Garten: zalivati; Technik Metalle, Zeilen, Wachs: ulivati; es gießt lije (in Strömen v potokih)