Franja

domá à la maison, chez soi

ali je doma? est-il chez lui?
počutite se kakor doma, bodite kakor doma faites comme chez vous, prenez vos aises, ne vous gênez pas
v matematiki je doma il est fort en mathématiques
doma narejeno fait à la maison, familiarno fabrication maison
ljubo doma, kdor ga ima on n'est nulle part si bien que chez soi

domáč home (-); homely; domestic; homelike; local, national; (ukročen) domesticated, tame; familiar; (neprisiljen) at one's ease, unceremonious, free and easy; (prvoten) aboriginal, native, indigenous; home-grown

domáč kruh home-made bread
domáča hrana household fare
domáča halja dressing gown
domáče moštvo šport home team
domáča obrt home manufacture, home (ali cottage) industry
domáče platno homespun linen, home-made cloth
domáča zabava family party
domáče zdravilo domestic remedy, (univerzalno) nostrum
domáča žival domestic animal
za domáčo uporabo for home use
po domáče informally, without ceremony
domáčega se napraviti to make oneself at home
kar po domáče! make yourself (quite) at home

domàč domestique, du foyer, de (ali du) ménage, qui rappelle le chez soi, intime, où l'on est (ali se sent) bien (ali à son aise) , familier, du pays, indigène, natif, apprivoisé, docile

po domače sans façons (ali cérémonies), sans contrainte (ali affectation)
za domačo uporabo pour usage moški spol domestique
domača hiša maison ženski spol paternelle
domač kruh pain moški spol de ménage
domača naloga devoir moški spol
domača obleka, halja robe ženski spol d'intérieur (ali de chambre)
domača obrt industrie ženski spol (ali artisanat moški spol) à domicile
domače platno toile ženski spol filée à la maison (ali de ménage)
domači proizvodi, izdelki produits moški spol množine indigènes
domača žival animal moški spol domestique

domači samostalnik
1. (sorodniki) ▸ otthoniak
Zakaj je izbrala njega, ni vedel ali razumel nihče od domačih. ▸ Hogy miért őt választotta, azt a családjában senki sem tudta vagy értette.
Resnično redek je bil učenec, ki je povedal, da mu je pomagal kdo od domačih. ▸ Ritka volt az a diák, aki azt mondta, hogy valaki otthon segített neki.
V trgovino jo pelje ata ali kdo od domačih. ▸ A boltba az apja vagy az otthoniak közül más viszi el.

2. (ekipa, ki gosti tekmo) ▸ hazaiak
Domači so v 15. minuti po protinapadu celo povedli. ▸ A hazaiak a 15. percben egy ellentámadás után még vezetést is szereztek.

domála presque

domala je padel il a failli tomber, il a manqué de tomber
domala sem mu to povedal un peu plus j'allais le lui dire, il s'en est fallu de peu que je (ne) le lui dise, j'ai failli le lui dire
domala je umrla od strahu elle a failli (ali pensé) mourir de peur
bili so domala sami Nemci il n'y avait guère que des Allemands

domani

A) avv.

1. jutri
domani l'altro, doman l'altro pojutrišnjem
domani a otto jutri teden
a domani! nasvidenje jutri!

2. pren.
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
oggi qui, domani là danes tukaj, jutri tam
oggi o domani prej ali slej
da oggi a domani od danes do jutri
rimandare un lavoro dall'oggi al domani preložiti delo na jutri
dagli oggi, dagli domani sono riuscito a persuaderlo tako dolgo sem ga nagovarjal, da sem ga prepričal

B) m

1. jutri

2. prihodnost, bodočnost:
in un prossimo domani v bližnji prihodnosti, kmalu
in un domani molto lontano v daljni prihodnosti, kdove kdaj

domeníti se to arrange (s kom o čem with someone about something); to agree; to concert (o čem something)

domenil sem se z njim I made an arrangement (ali an appointment) with him

domicilio moški spol bivališče, stanovanje; domicil

domicilio social sedež (trgovske) družbe
derecho de domicilio domovinska pravica
entrega (distribución) a domicilio dostava na dom
adquirir (ali contraer) domicilio naseliti se, udomačiti se

domina -ae, f (dominus)

1. gospodinja: Kom., Pr., Mart. idr., servi ad dominam rem detulerunt Ci., famulae dominaeque O., turpis dominae consuetudo cum servo Q., d. cauponae ali tabernae Cod. I. krčmarica.

2. occ.
a) gospa, oblastnica, kot vzdevek poseb. boginj: dominam potentem (sc. Venerem) superā donis V., currum dominae (sc. Cybeles) subiere leones V., tu Veneri dominae plaude O., per dominae Iunonis dulcia iura Pr.
b) poklas. gospa (dama) iz kraljeve ali cesarske rodbine: Suet., rati actum esse de dominis Cu.
c) soproga, zakonska žena: dominam Ditis thalamo deducere V., inque meam … dominam convertite vultus O.
č) pesn. = ljubica: furor in dominam bracchia movit O., dominam tenero detinuisse sinu Tib., dominā abire meā Pr., aliquid durum quaerimus in dominam Pr.
d) klas. le pren. gospodarica, vladarica: Fors d. campi Ci., humanarum rerum d. Fortuna Ci., haec (iustitia) … una virtus omnium est domina et regina virtutum Ci.
e) pesn. atrib. = preoblastna, veleoblastna: desiderium dominae urbis (sc. Romae) Mart.; manus dominae O., in hasta domina Iuv., (gl. dominus -ī, 3, f). — Sinkop. domna -ae, f: Ven. (od tod šp. donna, it. dona).

dominguillo moški spol možicelj vstajač; predmet norčevanja

traer a uno hecho (ali como) un dominguillo (fig) komu ne miru dati

dominírati dominer; prédominer, prévaloir; surplomber

dominirati položaj dominer (ali être maître de) la situation

dominium -iī, n (dominus)

1. posest, lastništvo, lastninska pravica, stvarna pravica: rei suae (svojega imetja) Icti., rerum Val. Max., rerum suarum Vell., ut … proprium quisque in rebus suis dominium habeat Sen. ph.

2. gospostvo, vladarstvo (oblastnikov, kraljev idr.): novum aucupantes dominium Sen. ph.; met. območje: Lab. fr.

3. sploh gospostvo, oblast nad kom ali čim: societas illi dominium omnium animalium dedit Sen. ph., anima, quae dominium corporis habet Lact.; met. v pl. gospodarji, gospodarice: voluptates doloresque, incertissima dominia impotentissimaque Sen. ph.

4. gostija, gostí (fem. pl.): dominia … omnia tollantur Luc., argento dominia vestra ornari Ci., mutua inter se dominia agitare Gell.

dominor -ārī -ātus sum (dominus) gospodovati nad kom, nad čim, vladati komu; abs.: dominante homine furioso Ci., dominandi cupiditas Ci. ali studium S., urbs … , multos dominata per annos V., dominandi avidus T. oblastiželjen; z določili: d. Alexandriae Ci., Carthagine, victis Argis, Longā Albā, in urbe, summā dominarier (= dominari) arce V., in iudiciis, in bonis Sexti Roscii Ci., in nobis Ci. (o bogu) v nas, in his sartis tectisque Ci., toda: senectus dominatur in suos Ci. gospoduje nad … , d. in adversarios L., in cetera (animalia) O.; z dat.: toti mundo Ap., Cl.; z gen.: Ap., Eccl., omnium rerum Lact.; pren.: invidia dominatur in contionibus Ci., consilio dominante Ci., quod unum in oratore dominatur Ci. v čemer je glavna govornikova moč, inter … culta infelix lolium et steriles dominantur avenae V., dominantia nomina H. prava (= v pravem, neprenesenem pomenu rabljena) imena. — Od tod adj. pt. pr. domināns -antis gospodujoč, vladajoč: animus est … dominantior ad vitam quam vis animaï Lucr.; kot subst. masc. (tiranski) vladar: Auct. b. Alx., finis omnium cum dominante sermonum T., avaritia dominantium T. — Act. soobl. dominō -āre: inf. dominare Ven.; v pass.: o domus antiqua, heu quam dispari dominare (= dominaris) domino! Enn. ap. Ci., dominabitur Lact.

domíslek, domíslica idée ženski spol (subite, heureuse, bizarre), trait moški spol d'esprit, saillie ženski spol , pointe ženski spol , trouvaille ženski spol

nenaden domislek éclair moški spol de génie
neumen domislek idée saugrenue (ali cocasse)

domitor -ōris, m (domāre)

1. krotilec (živali): Col., Plin., Gell., equorum Ci., ferarum Sen. ph.

2. pren.
a) premagovalec: Persarum, armorum Ci., tot gentium Cu., Germaniae Vell., belli externi T.; pesn.: Saturnius d. maris alti V. ali d. tumidi maris Sil. pomirjevalec.
b) atrib. (o stvarnih subj.) krotilec: salis et aceti suci domitores rerum Plin. ki vse pokonča, curarum d. somnus Sen. tr. tešitelj skrbi, infinitae potestatis domitor ac frenator animus Plin. iun. ki se ob neomejeni moči sam kroti in brzda.

domnéva surmise; supposition; assumption; presumption; conjecture; hypothesis; pl -ses

z domnévo, da... supposing (ali assuming) that... the supposition (ali assumption) that...
biti osnovan, bazirati na domnévi to be based on surmise
napačna domnéva (ugibanje) a poor guess, pogovorno a bad shot

domō -āre, domuī, domitum (prim. gr. δάμνημι, δαμάω krotim, δμητός, dor. δματός ukročen, δμώς suženj)

1. (u)krotiti, (o)brzdati (živali): Ph., Col., Plin. idr., asinos Varr., beluae domitae Ci., d. pecus S., vitulos V., leones, Lernaeum O., equos stimulo et verbere O., equorum greges, leones et tigres ad mansuetudinem Cu.; pesn. (enalaga): dente premunt domito … frena leonis O., non domito frenos ore momordit equus Tib.; domita mansuetudo Iust. s krotitvijo dosežena; abs.: viam insiste domandi V., domandi peritus magister Sen. ph. vešč krotilec konj, ratio domandi Col.

2. pren. (posamezne osebe ali cele narode in dežele) (u)krotiti, (o)brzdati, premagati, obvladati, ugnati: Busirin, Cycnum O. (evfem.) pobiti, hastā pugnantem O., virgineā (= Dianae) domitus sagittā H., d. iuvenes Pr. (o dekletih), domito saevum prostravit corpore Theseus Cat.; d. Allobroges, gentes, ceteras nationes, domitae sunt a Caesare maximae nationes Ci., ab oceano ad ortum solis omnia d. S., d. Africam H., Eutr., fame domiti Samnites L.; pesn. z raznimi konkretnimi in abstraktnimi obj.: d. fluminis vim L., aequora velo Val. Fl., hiemes Ioniumque, surgentes fluctus Sil., Alpes Sil. prehodne narediti, implexos certo ordine crines Sil., saxa magna vi Sil. ali ferrum Amm. obdel(ov)ati, ulmum vi flexam in burim V. na silo usločiti, terram aratro V. obdelovati, terram (rura Sil.) rastris V. (s)krčiti, extremis domitus cultoribus orbis V. obdelan, d. arbores multa mercede V. ob velikih stroških gojiti, uvas prelo H., sectam de tergore partem ferventibus undis O. do mehkega skuhati, durum Bacchi saporem V. ublažiti, oleum Plin. zgostiti, carnibus gallinaceorum venena serpentium Plin. ali tactu venena Sil. zamoriti; domitas habere libidines Ci., virtus (njihovo junaštvo) omnia domuerat S., d. fera corda V., avidum spiritum (lakomnost), invidiam H., impetūs hominum iracundiasque Plin., horrida verba Tib., somno domitus Tib. premagan od spanca, illos longa domant inopi ieiunia victu O. pokonča, hanc quoque gentem idem fortunae impetus domuit Cu., cibus famem domat, potio sitim Sen. ph. poteši, d. labores ali frigus famemque Sil. boriti se s … , presta(ja)ti, delicta Sil., Cl. pokoriti.

Opomba: Pf. act. (vulg.) tudi domāvī: Porph., pt. pf. domātus: Petr., Vulg.

domóv à la maison

iti domov rentrer (chez soi, à la maison), retourner chez soi (ali à la maison)
domov grede en rentrant (chez soi)
domov se odpraviti prendre le chemin du retour, reprendre le chemin de la maison

domóv a casa, a (su) casa ; (v domovino) a su país, a su tierra

iti domov ir a (ali para) casa
vrniti se domov (v domovino) regresar a su país
vrniti se domov volver a casa
poslati domov mandar para casa; enviar a casa
spremiti koga domov acompañar a alg a su casa
dostaviti domov (na dom) entregar a domicilio

domovína patrie ženski spol , pays moški spol (natal), lieu moški spol d'origine

zapustiti domovino quitter sa patrie (ali son pays), s'expatrier
nova, druga domovina nouvelle (ali deuxième) patrie
brez domovine sans patrie, apatride
bil je zaslužen za domovino il a bien mérité de la patrie