Franja

Remulus -ī, m (demin. k Remus) Rémul

1. kralj v Albi: O. (pri L. imenovan Romulus Silvius Romul Silvij).

2. ime nekega junaka: V.

renforcer [rɑ̃fɔrse] verbe transitif ojačiti; figuré povišati, zvišati; verbe intransitif postati močnejši; izboljšati se (v svojih storitvah); ojačiti se

renforcer un mur, un pied de bas ojačiti zid, stopala pri nogavici
renforcer une équipe (sport) okrepit moštvo
renforcer la paix, renforcer quelqu'un dans son opinion okrepiti mir, okrepiti koga v njegovem mnenju

renouer [rənue] verbe transitif zopet zavozlati, napraviti vozel; zopet zavezati; obnoviti (stike, zveze); verbe intransitif obnoviti zveze, stike

(avec s) renouer sa cravate, ses lacets de chaussures zopet si zavezati kravato, vezalke pri obutvi
renouer la conversation, une alliance zopet začeti pogovor, obnoviti zavezništvo, zvezo
renouer avec un ami après une brouille zopet imeti stike s prijateljem po sporu
renouer avec une mode, un usage oživiti neko modo, običaj

renseigner [rɑ̃sɛnje] verbe transitif informirati (quelqu'un sur quelque chose koga o čem), obvestiti, poučiti; militaire javiti, sporočiti, poročati (sur o); vnesti, vrisati (une carte v karto, zemljevid); verbe intransitif, militaire poizvedovati (sur quelque chose o čem)

renseigner un passant informirati pasanta
la vendeuse renseigne des clients sur les prix des marchandises prodajalka informira odjemalce, kupce o cenah blaga
on m'a mal renseigné slabo so me informirali
se renseigner informirati se (auprès de quelqu'un pri kom)

rentrer [rɑ̃tre] verbe intransitif vrniti se, vračati se, iti (domov); iti noter; (zopet) vstopiti; théâtre zopet nastopiti; spadati (dans k); uskočiti se (tkanina); dotekati (denar); zaleteti sev (avto); verbe transitif spraviti, prinesti (domov); zadržati, potlačiti (solze); vdeti (nit)

rentrer son argent dobiti nazaj svoj denar
rentrer le bétail gnati živino domov (s paše)
rentrer chez soi iti, vrniti se domov
les classes rentrent šola se zopet začenja
rentrer dans sa coquille previdno se umakniti iz riskantnega položaja; utihniti, molčati zaradi groženj
rentrer en correspondance avec quelqu'un zopet si s kom dopisovati
faire rentrer l'argent izterjati denar
faire rentrer quelque chose dans la tête vbiti v glavo
rentrer dans la danse (figuré) vrniti se k stari dejavnosti, k stari zadevi
rentrer dans ses droits priti zopet do svojih pravic
rentrer en fonction zopet nastopiti funkcijo, službo
rentrer dans ses frais priti na svoj račun
rentrer ses grif (figuré) postati manj bojevit
rentrer en fureur zopet pobesneti
rentrer une jupe skrajšati krilo
rentrer sa colère, ses larmes požreti jezo, zadrževati solze
rentrer dans les bonnes grâces de quelqu'un priti zopet v milost pri kom
rentrer la récolte spraviti pridelek, letino (pod streho)
rentrer dans son bon sens priti spet k pameti, spametovati se
il a voulu lui rentrer dedans (familier) hotel je planiti nanj
rentrer en soi-même iti vase
cela rentre dans vos préoccupations to je vaša skrb
rentrer dans le sufet, dans la question vrniti se k témi, k vprašanju
les jambes me rentrent dans le corps strašansko sem truden
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
rentrer sa voiture au garage spraviti avto v garažo

renvoyer* [rɑ̃vwaje] verbe transitif nazaj, domov poslati, odposlati; odbiti, vreči nazaj (la balle žogo); odsloviti, odpustiti; prepustiti; napotiti (à k); odgoditi, (časovno) odložiti; odstaviti (uradnika); izključiti (iz šole); izpustiti na svobodo (jetnika); verbe intransitif nagniti se na stran, na bok (ladja)

se renvoyer obmetavati se
se renvoyer la baile (figuré) zvračati napako, obveznost, delo eden na drugega
renvoyer de Caïphe à Pilate pošiljati od Poncija do Pilata
renvoyer aux calendes grecques brezkončno odlagati, odložiti, odgoditi na sv. Nikoli
renvoyer l'affaire à huitaine odložiti zadevo za en teden
renvoyer le débat sine die odgoditi debato za nedoločen čas
renvoyer cœur še enkrat igrati srce (pri kartanju)
renvoyer quelqu'un de sa demande (juridique) odbiti komu prošnjo
renvoyer un domestique, un ministre odpustiti služabnika, ministra
renvoyer quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
renvoyer ses créanciers, un importun odkrižati se, znebiti se svojih upnikov, nadležneža, nadležnega gosta
renvoyer les parties à se pour voir (juridique) izjaviti se za nepristojnega
renvoyer le son odbiti zvok
se renvoyer des reproches, des injures obmetavati se z očitki, psovkami, žaljivkami

reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3

1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.

rep¹ [ê] moški spol (-a …)

1. der Schwanz
konjski rep der Pferdeschwanz, der Schweif
( živalstvo, zoologijačopast Quastenschwanz, kupiran - pasji Stummelschwanz, levji Löwenschwanz, lisičji Fuchsschwanz, oprijemalni Greifschwanz, Rollschwanz, pasji Hundeschwanz, plezalni Wickelschwanz, podganji Rattenschwanz, srpast Sichelschwanz, veslasti Ruderschwanz, zvit Ringelrute)
pahljačast rep pri pticah: der Fächer, das Rad, pavji: Pfauenrad
lovstvo pasji ipd.: die Rute, lisičji: die Lunte, zajčji, kunčji: die Blume, lisičji, volčji: die Standarte, medvedji: der Bürzel, jelenov, srnjakov ipd.: der Wedel, pri divjem prašiču: der Schmörkel, pri perjadi: der Stoß, pri ruševcu: die Leier; živalstvo, zoologija pri vodnem ščipalcu: das Raubbein, pri raku: die Schere
želo na repu škorpijon: der Schwanzstachel
z … repom -schwanzig
(dolgim langschwanzig)

2. (kos živine) das Stück

3.
goveji rep jed: der Ochsenschwanz, juha: die Ochsenschwanzsuppe

4.
tehnika lisičji rep žaga: der Fuchsschwanz, die Schweifsäge
v mizarstvu: lastovičji rep die Zinke

5. vrsta die Menschenschlange
|
… repa Schwanz-
(dolžina die Schwanzlänge, konec die Schwanzspitze, oblika die Schwanzform)
mahati z repom mit dem Schwanz wedeln, (dobrikati se) schwänzeln (um)
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen (tudi figurativno)
figurativno imeti rep in glavo Hand und Fuß haben
ujeti za rep koga am/beim Rockzipfel erwischen, einen Zipfel zu fassen bekommen
biti na repu (jemandem) nachtraben
konja pri repu sedlati die Ochsen hinter den Pflug spannen, das Pferd beim Schwanz aufzäumen

repāgulum -ī, n (repangere)

1. prečnica, zavor(nic)a, ovira, pregrada, zapreka: igitur cum equites nihil praeter fugae circumspectantes praesidia vidisset longius Caesar, concito equo eos velut repagulum quoddam cohibuit Amm.

2. pl. (ker sta bili vselej po dve)
a) prečki, prečnici, prečnika, vtaknjena v podboje ali vereje ali namesto teh v zid, da so z njima zapirali vrata, zato od tod zatična prečnika, (vratna) zapaha: Pl., Ap., Amm. idr., in templo Herculis valvae clausae repagulis subito se ipsae aperuerunt Ci., solis equi pedibus repagula pulsant O.
b) dvojna prečnica, ograda, zapreka, pregrada, pregraja na tekališču, da konji niso mogli uhajati: O., Lucan., Sil., Ven.

3. metaf. zapah, zavora, zapora, omejitev: ille transversā mente mi hodie tradidit repagula, quibus ego iram omnem recludam Enn., omnia repagula pudoris officiique perfringere Ci.

4. škripec pri metalnici: repagula, quibus incorporati sunt funes, explicantes Amm.

repas [rəpa] masculin obed (kosilo, večerja); banket

repas substantiel, copieux, plantureux obilen obed
repas d'adieux, de noces, de fête poslovilni, poročni, slavnostni banket (pojedina)
repas à la carte, à prix fixe obed po jedilnem listu, po stalni ceni
repas froid suha, hladna hrana (obed)
repas du matin, de midi, de l'aprésmidi, du soir jutranji, opoldanski, popoldanski, večerni jedilni obrok, obed
(religion) dernier repas des apôtres et de Jésus zadnji obed (večerja) apostolov z Jezusom
repas pris sur l'herbe piknik
convier quelqu'un à un repas povabiti koga na obed
faire un bon repas dobro jesti (pri kosilu)
offrir un repas prirediti obed (kosilo)
prendre un léger repas dans la matinée malicati dopoldne
prendre ses repas au restaurant hraniti se v restavraciji

repasar zopet iti skozi, prebrati, (bežno) pregledati; izboljšati; preskusiti; ponoviti; zakrpati

repasar una cuenta pregledati račun
al repasar mis libros (trg) pri pregledu mojih knjig
segunda edición repasada y corregida druga pregledana in popravljena izdaja

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

répétition [repetisjɔ̃] féminin ponovitev, ponavljanje; inštruktorska ura; théâtre, musique skušnja

répétition générale, en costume (théâtre) glavna skušnja, generalka
fusil masculin, montre féminin à répétition puška, ura repetirka
donner des répétitions inštruirati, dajati privatne učne ure
mettre une pièce en répétition začeti vaditi kako igro
la pièce est en répétition (théâtre) igro vadijo
prendre des répétitions jemati ure pri inštruktorju

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

replika samostalnik
1. (odziv) ▸ replika, viszonválaszSledile so razprave in replike, v katerih so prevladovali dvomi o upravičenosti županovega predloga. ▸ Következtek a viták és a viszonválaszok, melyekben a polgármester javaslatának jogosságával szembeni kétségek domináltak.

2. (kopija predmeta) ▸ replika, másolatAmeriška tajna služba je zaprosila za osem milijonov dolarjev za izdelavo replike Bele hiše, ki bi služila za urjenje agentov. ▸ Az amerikai titkosszolgálat nyolcmillió dollárt kért a Fehér Ház másolatának megépítésére az ügynökök kiképzéséhez.
Tako kakor pri izvirnikih je tudi pri replikah ključnega pomena ustrezna hramba. ▸ Akárcsak az eredetieknél, a replikáknál is kulcsfontosságú jelentőségű a megfelelő tárolás.

3. kinematografija, gledališče (del dialoga) ▸ párbeszéd, dialógus
Dylan Thomas v tej predstavi ne dobi besede - njegov lik nima nobene replike. ▸ Dylan Thomas ebben az előadásban nem jut szóhoz – az alakjának nincs szövege.
Kot avtor želim okrog svojega filma zbrati najboljše igralce, ne glede na to, ali imajo eno samo repliko, en sam prizor. ▸ Szerzőként a legjobb színészeket szeretném összegyűjteni a filmemhez, függetlenül attól, hogy csak egyetlen párbeszédben, egyetlen jelenetben vesznek-e részt.

4. pravo (odgovor) ▸ viszontválaszZ repliko obrambe na argumente tožilstva so se danes končale zaključne besede v procesu. ▸ A védelemnek a vád bizonyítékaira adott viszontválasza zárta a mai tárgyalás perbeszédeit.

5. (posnemanje aktivnosti) ▸ másolat, utánzás, imitáció
Sejem naj bi bil replika onih iz zgodnjega 20. stoletja. ▸ A vásárt a 20. század eleji vásárok másolatának szánják.
Njihov sistem je replika angleške parlamentarne kraljevine. ▸ Rendszerük az angol parlamentáris királyság másolata.

reply¹ [riplái] samostalnik
odgovor

in reply to your letter odgovarjajoč (kot odgovor) na vaše pismo, na vaš dopis
reply on receipt odgovor z obratno pošto
reply-paid telegram plačan odgovor pri brzojavki
reply (postal) card dopisnica s plačanim odgovorom
to make a reply odgovoriti
to say in reply odgovoriti, odvrniti

report² [ripɔ́:t] prehodni glagol
poročati, sporočiti, naznaniti, javiti; prijaviti (to pri, for zaradi)
tožiti; raportirati; opisati, prikazati, predstaviti; protokolirati; pripovedovati
neprehodni glagol
napraviti, predložili poročilo (on o)
reportažo; reportirati (on, upon o)
prijaviti se, javiti se na raport; delati kot poročevalec (za časopis)

to report oneself javiti se, predstaviti se
I reported him prijavil sem ga; tožil sem ga
he is reported as saying... pravijo, da je on rekel (izjavil)
he is reported to be very ill o njem se govori, da je zelo bolan
he reports for the "Times" on je poročevalec za (časopis) "Times"
he is well reported of on uživa dober sloves
it is reported that... govori se, da...
all damages are to be reported vso škodo je treba prijaviti
a hostile party was reported on the other bank javili so skupino sovražnikov na drugem bregu
to report for duty javiti se na dolžnost
to move to report progress prekiniti debato (v parlamentu)
to report progress to s.o. poročati komu o stanju (neke) stvari

repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
repos! (militaire) voljno!
repos éternel večni mir
repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
repos public javni mir
repos dans un vers cezura, premolk v stihu
lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
champ masculin du repos pokopališče
terre féminin au repos praha
accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
avoir la conscience en repos imeti mirno vest
dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
laisser en repos pustiti pri, v miru
prendre du repos odpočiti si, počivati
troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju

représentant, e [-zɑ̃tɑ̃, t] masculin, féminin zastopnik, -ica, predstavnik, -ica; odposlanee; reprezentant, član reprezentance

représentant de commerce, exclusif, légal, du peuple, d'un syndicat trgovski, izključni, zakoniti, ljudski zastopnik (poslanec), zastopnik sindikata
représentant accrédité auprés de quelqu'un akredicirani zastopnik pri kom
représentant du Saint-Siège papeški legat, nuncij, poslanik

représentation [rəprezɑ̃tasjɔ̃] féminin predstavljanje, zastopanje, reprozentacija; nadomeščanje; juridique, politique, commerce zastopstvo, predstavništvo; théâtre predstava; predstavitev, prikazovanje, prikaz; položaju ali stanu primeren videz, nastop; reprezentanca

par représentation de sa mère v zastopstvu svoje matere
représentation cinématographique filmska predstava
représentation diplomatique, consulaire diplomatsko, konzularno predstavništvo (auprès de pri)
représentation exelusive (commerce) izključno zastopstvo
représentation juridique pravno zastopstvo
représentation de music-hall varietejska predstava
représentation du peuple, nationale ljudsko, narodno predstavništvo
première représentation d'une pièce prva predstava, premiera gledališke predstave
représentation de gala, en matinée, en soirée gala, matinejska, večerna predstava
allocation féminin pour les frais de représentation doklada za reprezentančne stroške
faire de la représentation opravljati poklic trgovskega potnika