Franja

Kenntnis, die, (-, -se) znanje; vednost; poznavanje; Kenntnisse, pl , znanje; Kenntnis haben von vedeti za; Kenntnis nehmen von opaziti (kaj/koga); zur Kenntnis nehmen opaziti, registrirati; jemanden in Kenntnis setzen über sporočiti (komu kaj); jemandem etwas zur Kenntnis bringen sporočiti, posredovati; in Kenntnis setzen obvestiti; das entzieht sich meiner Kenntnis o tem ne vem nič, to mi je neznano

ker porque; como

ker že ya que, puesto que; (glede na to, da) en vista de que
moj brat ne bo prišel, ker je bolan mi hermano no vendrá porque está enfermo
ker je nedelja, je vse zaprto como es domingo, está todo cerrado
ker ni dokazov (jur) falta de pruebas

kér because

kér (pač) as, since
ni mogel priti, kér je bil bolan he could not come because he was ill
kér je deževalo, nismo šli na pot as it was raining, we did not start
kér se ti ne ljubi iti, lahko ostaneš doma as you don't feel like coming, you can stay at home
kér mi (že, pač) ne verjameš... since you don't believe me...
kér ni nič boljšega for want of something better

kesa|ti se (-m se)

1. moralno občutje: Reue empfinden/fühlen (globoko/bridko tiefe/bittere Reue empfinden, zaradi česa über etwas)
niti malo se ne kesati keine Spur von Reue zeigen

2. religija (obujati kesanje) Reue erwecken

3. (obžalovati) zaradi česa: (etwas) bereuen

kesáti se (-ám se) imperf. refl. ➞ pokesati se pentirsi; dolersi:
pren. še kesal se boš! te ne pentirai!

key¹ [ki:] samostalnik
ključ
figurativno ključ do česa, pojasnilo (to k)
knjiga rešenih matematičnih problemov
vojska ključni položaj; oblast (to nad)
botanika, zoologija klasifikacija, tabela; geslo, šifra (v inseratih)
tehnično zagozda, zatič, svornik, privijalo (za drsalke); tipka pisalnega stroja, tipka električnega aparata; moznik, (lesen) klin
arhitektura sklepnik
glasba tipka, ključ, tonovski način; barvni odtenek; glasovna višina

glasba major (minor) key dur (mol)
glasba key of C major (minor) C dur (mol)
golden (ali silver) key podkupnina
master key ključ, ki odpira vsa vrata
skeleton key odpirač
House of Keys poslanski dom na otoku Man
the Keys poslanci na otoku Man
all in the same key v istem tonu, monotono
painted in a low key slikano v zamolklih barvah
to have (ali get) the key of the street ne imeti hišnega ključa, biti brezdomec
to turn the key zakleniti
figurativno to be in key with s.h. biti v skladu s čim
cerkev power of the keys papeževa oblast

ki (oziralni zaimek) qui

tisti, ki celui qui
ti, ki veš toi qui sais
bil je prvi, ki il fut le premier qui (ali à + inf.)
človek, ki o njem govoriš l'homme dont tu parles
dekle, ki sem z njo govoril la fille à qui (ali laquelle) j'ai parlé
govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš tu parles de choses que tu ne connais pas

ki pron. (v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek) che; il quale; la quale:
govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš parli di cose che non conosci
to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl è il più bel luogo che abbia mai visto

kič samostalnik
1. lahko izraža neodobravanje (cenen izdelek) ▸ giccsNa bazarju dobiš vse od kiča do lepih ročno izdelanih spominkov. ▸ A bazárban a giccstől a szép kézműves emléktárgyakig minden kapható.
Spominki, povezani s svetovnim prvenstvom v nogometu, so prava parada kiča na eni strani in zelo dragih izdelkov na drugi strani. ▸ A labdarúgó-világbajnoksággal kapcsolatos emkléktárgyak egyrészt igazi giccsparádét jelentenek, vagy pedig nagyon drága termékek sokaságát.
Ne maram kiča, se pravi neestetskih stvari, narejenih iz cenenih materialov ... ▸ Nem szeretem a giccset, szóval a nem esztétikus, olcsó anyagokból készült dolgokat...
Razni viteški portreti, ceneni kič, ki je bil všeč cesarju, niso mogli pregnati močnega slikarstva impresionistov. ▸ A különböző lovagi portrék, az olcsó, császárnak tetsző giccs nem tudta kiszorítani az impresszionisták erős festészetét.

2. lahko izraža neodobravanje (o izumetničenosti nečesa) ▸ giccsVedno sva imeli radi estetiko kiča, prenasičenost s podobami. ▸ Mindig is szerettük a giccs esztétikáját, a képekkel való túltelítettséget.
Njen okus ima dve skrajnosti – minimalizem oziroma zelo očiščena oblika ali pa popoln kič. ▸ Az ízlésének két véglete van – a minimalizmus, illetve a nagyon letisztult forma vagy a tiszta giccs.
Bahavih ameriških filmov, ki mejijo na kič, ne maram. ▸ A giccsel határos, harsány amerikai filmeket nem szeretem.
Kadar je na Blegošu lepo vreme, okolica postane tako lepa, da skoraj meji na kič. ▸ Amikor Blegošban szép az idő, a táj úgy megszépül, hogy az már szinte a giccsel határos.
Čudovit film, čudoviti igralci, ki so vse prizore odigrali iz srca, realno, brez pretiravanja, brez kiča in olepšav. ▸ Csodálatos film, csodálatos színészek, akik minden jelenetet szívvel, életszerűen játszanak el – giccs és szépítés nélkül.
Dekorativna umetnost, most med visoko umetnostjo in cenenim kičem, je v pol stoletja pri nas skoraj popolnoma izginila. ▸ A magas művészet és az olcsó giccs között hidat képező dekoratív művészet fél évszázadon belük szinte teljesen eltűnt nálunk.
Kritika je dolgo odklanjala Puccinijeva dela ter mu celo očitala, da piše sentimentalen kič. ▸ A kritikusok sokáig elutasították Puccini műveit, és még azt is felrótták neki, hogy érzelgős giccseket ír.
Ta rešitev je še posebej priporočljiva za manj zmogljive računalnike in vse tiste, ki ne marajo softverskega kiča. ▸ kontrastivno zanimivo Ez a megoldás különösen ajánlott a kisebb teljesítményű számítógépekre, továbbá mindazoknak, akik nem szeretik a giccses szoftvereket.

kímet m (t. kyjmet, ar.) dial.
1. vrednost, cena: svakom topu kimet poznavaše
2. pomembnost: veliki kimet mu pridaje
3. mera: taj jede kao domba, ne zna sam sebi -a
4. njemu se ne zna božjega -a sam ne ve, kaj bi rad, kaj hoče

kind² [káind] samostalnik
vrsta; rod, razred, zvrst; kruh in vino (v evharistiji); naturalije

all kind(s) of vseh mogočih vrst
all of a kind with iste vrste kot
two of a kind dva iste vrste
nothing of the kind nič takega, sploh ne
something of the kind; ali this kind of thing nekaj takega
of a kind neke vrste (zaničljivo); iste vrste
we had coffee of a kind pili smo neko slabo kavo
kind of nekako, malo
I kind of expected it nekako sem to pričakoval
I kind of promised it sem na pol obljubil
to grow out of kind odreči se svojega rodu
the literary kind kdor se bavi z literaturo
he is kind of queer je nekam čuden
human kind človeški rod
payment in kind plačilo v naturalijah
to repay in kind vrniti milo za drago

Kinderfeind, der, ein Kinderfeind sein ne marati otrok

Kirche, die, (-, -n) Gebäude: cerkev; die Kirche im Dorf lassen ironisch ne delati (nepremišljenih) prekucij; die Kirche ums Dorf tragen po nepotrebnem komplicirati, hoditi okrog riti v varžet; Institution: Cerkev, cerkev; alte Kirche prva cerkev; orientalische Kirchen vzhodne Cerkve/cerkve; die Trennung von Kirche und Staat ločitev cerkve od države, ločenost države in Cerkve; (Gottesdienst) služba Božja

kje¹ [é] vprašalno: wo
od kje (odkod) woher
do kje (do kod) bis wohin
še kje sonst wo
kje neki wo denn
kje neki je … wo kann … (das sein)
poudarjalno: kje neki! Wo denn!, ach woher!, ach was!
kje pa! ach wo!
|
figurativno ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht

kjé where; in what place; on which side

kjé drugje somewhere else, elsewhere
kjé si dobil te informacije? where did you get the information?
ne vem kjé (= kjerkoli) somewhere or other
kjé pa!; kjé neki! (kaj še, ni govora o tem!) no such thing!

kjé adv.

1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?

2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro)

kjer [é] wo
(tam) kjer (dort) wo
kjer že (pač) wo auch (immer)
figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

klȁda ž
1. klada, hlod: sjediti na -i; naići na -u koja leži preko puta; glup kao klada; zaspati kao klada; kud će iver od -e jabolko ne pade daleč od drevesa; um caruje, a snaga -e valja boljša je pamet kot žamet
2. poleno
3. mn. klade: ležao je po tamnicama u kladama
4. ekspr. klada, neroden, nespreten človek: neću ovakvu -u; ovo je klada od mesa

klamf|a ženski spol (-e …)

1. (skoba, penja) die Klammer

2.
klamfe množina, figurativno dummes Zeug, nur Mist

3.
figurativno klamfe srati Dummheiten machen; Unsinn verzapfen
ne seri klamf rede keinen Mist

klappen sklopiti, razklopiti; nach oben: dvigniti, nach unten: spustiti; figurativ biti v redu, iti (es klappt gre, es klappt nicht ne gre); es wird schon (irgendwie) klappen bo že (kako) šlo