Franja

Gehen, das, hoja, das Gehen am Seil hoja po vrvi; im Gehen mimogrede; Gehen und Kommen prihajanje in odhajanje

Gehör, das, sluh (fein oster); Musik posluh (absolutes absolutni), nach dem Gehör po posluhu; uho (auch beim Wild) ; figurativ pozornost; sich Gehör verschaffen biti poslušan; Gehör finden biti slišan; biti uslišan; Gehör schenken jemandem poslušati (koga); zu Gehör bringen predvajati; Anspruch auf rechtliches Gehör Recht pravica, biti v postopku zaslišan

Gela -ae, f (Γέλα) Géla, dorska naselbina na južni sicilski obali, ustanovljena l. 690, materinsko mesto Agrigenta: PLIN., SIL. inmanisque Gelā (po grški metrumu Γέλᾱ!) fluvii cognomine dicta V.; mesto je namreč imenovano po reki Gelās -ae, m (Γέλας) Gelas (zdaj Fiume di Ghiozzo): PLIN. verticibus non adeunde Gelā O. – Od tod

1. adj. Gelōus 3 (Γελῶος) gelski, ob Gelu ležeč: campi Geloi V. Gelske poljane, zelo žitorodne.

2. subst. Gelānī -ōrum, m: PLIN. ali Gelēnsēs -ium, m: CI., VAL. MAX. Gelani.

Geleise, das, Eisenbahn tir; tračnice; totes Geleise mrtvi tir ( tudi figurativ ); im alten Geleise po starem tiru; etwas wieder ins Geleise bringen postaviti spet na pravi tir

Geleit, das, (-/e/s, -e) spremstvo, zaščita; konvoj; das Geleit geben (po)spremiti, spremljati; freies/sicheres Geleit gewähren jamčiti varen prehod; jemandem das letzte Geleit geben pospremiti (koga) na zadnjo pot

Gellius 3 Gélij(ev), ime rim. (prvotno samnitskega) rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. Gellius Statius Gelij Stacij, samnitski vojskovodja l. 306: L.

2. Gell. Egnatius Gel. Egnacij, samnitski vojskovodja l. 295 pri Sentinu: L.

3. L. Gell. Publicola Lucij Gel. Publikola, konz. l. 72, Verov nasprotnik, se je bojeval zoper Sirakužane, zoper Spartaka in pod Pompejem zoper morske roparje. Bil je tudi govornik in pravnik: CI., FL.

4. istoimenski sin prejšnjega, konz. l. 36, je bil najprej Brutov, nato Antonijev pristaš; na njegovi strani se je udeležil bitke pri Akciju: VAL. MAX.

5. Gell. Publicola, Klodijev privrženec: CI.

6. Aulus Gellius Avel Gelij, slovničar v 2. stol. po Kr., pisatelj nam ohranjenega dela „Noctes Atticae“ (v 20 knjigah).

Gelō(n) -ōnis, m Gélon (Γέλων)

1. Dinomendov sin, poveljnik konjenice pod sicilskim tiranom Hipokratom, po čigar smrti (l. 491) je sam prevzel vlado, sprva v imenu njegovih sinov, pozneje v svojem. Ko so Kartažani pod Hamilkarjem z veliko silo napadli Sicilijo, jih je pri Himeri premagal na kopnem in na morju: L.

2. najstarejši sin Hierona II. (mlajšega), sirakužanskega kralja: L., PLIN., IUST.

Gelōnos -ī, f Gelón, mesto ob Meotskem jezeru: MEL. (po drugih verzijah Gelonion).

gelüsten: es gelüstet jemanden nach (kdo) ima skomine po; was ihn gelüstet kar mu pade v glavo

gemmeus 3 (gemma)

1. iz draguljev, z dragulji okrašen: trulla CI., supellex SEN. PH.: ephippia VARR. FR., iuga O.

2. metaf. dragulju podoben
a) po podobi draguljast: rotunditas PLIN.
b) po lesku, krasoti in spreminjanju barv, barv(ov)ito blesteč se, biserast, bisernat: pavo MART., rumor MART. sijajen sloves, prata, Euripus PLIN. IUN.

Gemōniae -ārum, f (sc. scalae): T., SUET. ali (redkeje) Gemōniae scālae: VAL. MAX. Gemónske stopnice, ki so vodile od Kapitolskega griča do Tibere; po njih so vlačili trupla v Marmentinski ječi usmrčenih obsojencev v Tibero; PLIN. jih zato imenuje „gradus gemitorii“ stopnice vzdihovanja (od glag. gemere).

gen samostalnik
1. biologija (nosilec dednega zapisa) ▸ génPovezane iztočnice: recesivni gen

2. (o lastnosti ali nagnjenju) ▸ génČeprav nima "šampionskih genov", je postal nosilec olimpijskega zlata. ▸ Jóllehet nem rendelkezik „bajnoki génekkel", mégis olimpiai aranyérmes lett.S ploščo dokazujejo, da imajo fantje dobre gene za številne glasbene zvrsti. ▸ A fiúk lemeze bizonyítja, hogy számos zenei műfajhoz van tehetségük.
Po mami imam dobre gene, nemške. ▸ Anyai ágon jófajta német géneket örököltem.Motocikli z dirkaškimi geni pri Kawasakiju nosijo ime Ninja. ▸ A Kawasakinál a versenygénekkel rendelkező motorkerékpárokat Nindzsának hívják.Ljudem je ljubezen do igre zapisana v genih. ▸ A játék szeretete az emberek vérében van.Svobodo imamo ljudje zapisano v genih. ▸ Nekünk, embereknek a szabadságszeretet a génjeinkben van kódolva.Narodna pripadnost se ne prenaša po genih, ampak je stvar odločitve. ▸ A nemzetiségi hovatartozás nem a génekkel öröklődik, hanem elhatározás kérdése.
Janičarji so v Bosni zasejali slovenske gene. ▸ Boszniában a janicsárok elterjesztették a szláv géneket.
In kako vemo, ali smo podedovali gene za debelost? ▸ És azt honnan tudhatjuk, hogy kövérségre hajlamosító géneket örököltünk-e?
Mitsubishi ima športnost zapisano v genih. ▸ A Mitsubishinek a vérében van a sportosság.
Približno 60 odstotkov zdravja je v genih, torej je 40 odstotkov zbir različnih drugih vplivov. ▸ Az egészségi állapotunknak körülbelül 60 százaléka a génjeinkben van kódolva, tehát a maradék 40 százalékot a különböző egyéb hatások teszik ki.
Športni talent sta imela že v genih, saj sta bila oče in mati aktivna športnika. ▸ A sporttehetség már a vérükben volt, hiszen az édesapjuk és az édesanyjuk is aktív sportoló volt.

gencive [žɑ̃siv] féminin (večinoma pluriel) dlesna; (populaire)

en prendre un coup dans les gencives dobiti jo po zobeh, doživeti razžalitev

gêner [žɛne] verbe transitif ženirati, ovirati; tiščati (čevelj, obleka); biti nadležen, motiti, biti neprijeten; v zadrego spraviti, plašiti; spraviti v denarno stisko, mučno (pri)zadeti

se gêner ženirati se; omejiti se, doprinesti žrtev; biti si (medsebojno) nadležen
est-ce que la fumée vous gêne? vam je dim neprijeten?
ne pas se gêner ne se ženirati, vesti se čisto neprisiljeno, po domače, kot doma
ne vous gênez pas! bodite kot doma! kar po domače!; (ironično) kar dajte duška svojim čustvom!
cette dépense me gêne ta izdatek me spravlja v denarno stisko
gêner le commerce ovirati trgovino
il faut savoir se gêner un peu si on veut mettre de l'argent de côté treba se je znati nekoliko omejiti, če hočemo dati kaj denarja na stran

generātōrius 3 (generātor) ki spada k rojstvu: more generatorio po načinu rojstva: TERT.; subst. generātōrium -iī, n sredstvo ali pripomoček: AMBR.

gēnere m

1. rod, vrsta:
il genere umano človeški rod
in genere na splošno, nasploh

2. način:
questo genere di vita non mi va ta način življenja mi ni všeč
non è il mio genere ni po mojem okusu, ni moj tip

3. lit. zvrst:
genere epico, drammatico, lirico epska, dramska, lirska zvrst

4. umet.
pittura di genere žanrska slika

5. blago, artikel:
genere d'importazione uvoženo blago
generi alimentari živila

6. jezik spol

gēnio¹ m

1. mitol. genij

2. duh:
buono, cattivo genio dobri, zli duh
essere il buono o il cattivo genio di qcn. biti dobri ali zli duh nekoga, dobro ali slabo vplivati na koga

3. nadarjenost, nagnjenje; genij:
avere il genio dell'arte biti nadarjen za umetnost, imeti smisel za umetnost
è un genio universale vsestransko je nadarjen
genio incompreso iron. nepriznani, nerazumljeni genij

4. genij, značaj, značilnost, izrazita poteza:
il genio della nazione genij nekega naroda, nacionalni značaj

5. všečnost, prijetnost, okus:
è una persona di nostro genio to je človek po našem okusu, ta človek nam je všeč
andare a genio biti všeč
di genio rad

genitūra -ae, f (genere = gīgnere)

I. roditev, zarod: conchae PLIN., alitum quadrupedumque PLIN. –

II. meton.

1. plodeče seme: datur et contra profluvia geniturae viris PLIN.

2. zaplojena stvar, zarod, potomstvo: ECCL.

3. rojstna ura, rojstna zvezda, stanje zvezd (konstelacija) ob rojstvu: EUTR., reticere genituram suam SUET., geniturae hominum AP., fatorum per genituram interpres AMM. prerokovalec usode po stanju zvezd ob rojstvu.

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.

gentiāna -ae, f (po ilirskem kralju Genciju (Gentius) imenovana rastlina) bot. svišč, svedrc: CELS., PLIN.