Franja

ἀντι-λοιδορέω psujem tudi jaz, λοιδορούμενος οὐκ ἀντελοιδόρει ko so ga preklinjali, ni klel NT.

ἀντίος 3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.

ἀντι-φιλοτιμέομαι d. p. tekmujem s kom v slavohlepnosti, πρὸς τὴν δόξαν τῶν ἔργων za slavo, da so postavili ta poslopja.

ἄξων, ονος, ὁ [Et. lat. axis, nem. Achse, slov. os; od izraza ago vrteti] 1. os. 2. pl. lesene deščice, na katerih so bile vrezane Solonove postave in ki so se mogle vrteti okrog osi.

ἄ-οινος 2 poet. 1. brez vina. 2. kdor nima vina ali ne mara za vino, kdor ne pije vina (Evmenide, ker so se jim darovale žrtve brez vina).

Ἀπατούρια, τά [Et. ἀ cop. + πατήρ; primeri ὁμοπάτορες] apaturije, velik atensko-jonski praznik; tedaj so se otroci vpisovali v svoje "bratovščine" (φρατρίαι).

Ἆπις, ιδος, ιος, ὁ bik, ki so ga Egipčani po božje častili.

ἄ-πιστος 2 (πίστις) 1. a) komur se ne more verjeti, nezanesljiv, nezvest; b) neverjeten, τὸ ἐλπίδων ἄπιστον οἰκούρημα τῶν ξένων varstvo tujcev, ki so ostali proti pričakovanju zvesti. 2. a) neveren, nezaupen, nezaupljiv, ἄπιστος εἶ tega ti ne moremo verjeti, ἄπιστον ποιῶ τινα osumim koga, NT ὁ ἄπιστος nevernik, pogan; b) poet. nepokoren, neposlušen τινί. – adv. ἀπίστως ἔχω sem nezanesljiv.

ἀπο-δοκεῖ ne ugaja, ne prija mi kaj z inf. + μή, ὥς σφι ἀπέδοξε ko so svoje mnenje izpremenili.

ἀπο-λαμβάνω [fut. ion. ἀπολάμψομαι, NT -λήμψομαι, ion. pf. -λέλαμμαι, aor. -ελάμφθην] 1. a) odvzemam od česa; oddeljujem, jemljem proč, stran NT, obravnavam posebej, določujem, ἀπολαβών posamič, posebej; b) preprečujem, zadržujem, oviram ἄνεμοι, νῆες ἐπὶ ξηροῦ ἀπελήφθησαν so obtičale na suhem; c) obdajam τείχει, obkoljujem, zajemam, obstopim; d) uplenim, odvzamem (ladjo). 2. prejemam, dobivam zopet nazaj μισθόν, χάριν, πόλιν. 3. sprejemam, podpiram NT.

ἀποστολεύς, έως, ὁ (ἀπο-στέλλω) nadzornik brodovja (10 atenskih uradnikov, ki so nadzorovali bojno brodovje).

ἀπο-ψῡ́χω 1. a) izdihnem; βίον dušo izdihnem, umrjem; NT ἀπὸ φόβου onesvestim se, omedlim; b) (o)hladim. 2. med. (o)hladim se, ἱδρῶ (acc. limit.) ἀπεψύχοντο obrisali so si pot; pass. ἰδρῶ ἀποψυχθείς ohladivši se od potu.

ἀραρίσκω [Et. kor. ἀρ spojiti, zložiti; gršk. ἁρμός, ἅρμα, ἄρθρον, ἀρέσκω se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, arma. – Obl. impf. ep. ἀράρισκον, aor. ἦρσα, ἄρσα, ἤραρον, ἄραρον, aor. pass. 3 pl. ἄρθεν; intr. pf. ἄρηρα, pt. ἀρηρώς, υῖα, plpf. ἠρήρειν, ἀρήρειν, aor. ἤρᾰρον, aor. med. ἄρμενος]. I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; ἐπεὶ ἀλλήλους ἄραρον βόεσσι ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; στίχες ἄρθεν vrste so se strnile; ἄγγεσιν ἅπαντα spravim vse v posode; τοῖχον λίθοισι sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; ἄρσαντες κατὰ θυμόν (γέρας) izberem po svoji želji; ἐρέτῃσι νῆα preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam θυμὸν ἐδωδῇ; ἀλλ' ἐμέ γ' ἁ στονόεσσ' ἄραρεν φρένας me je krepčala, poživljala, razveseljevala; c) snujem, pripravljam komu kaj μνηστῆρσιν θάνατον; d) τοῖχον gradim. II. intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Τρῶες ἀρηρότες vkup stisnjeni, sklenjeni; ζωστὴρ ἀρηρώς tesno se prilegajoč (zapet); κόρυθες ἄραρον čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim πρυλέεσσι; b) trdno stojim, οὐ φρεσὶν ᾗσιν ἀρηρώς nerazboren, nepremišljen; ταῦτ' ἄραρε to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) = ἀρέσκω ugajam, dopadam, τινί s čim. III. med. ἄρμενος vložen, pritrjen ἐπίκριον, prikladen πέλεκυς.

ἄργματα, τά (ἀρχομαι) prvine (kosci darovanega mesa, ki so se najprej odrezali in bogovom žrtvovali).

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

ἅρπυια, ἡ (ἁρπάζω) vihar, vihra; nav. pl. Harpije, boginje viharja; (o ljudeh, ki so na morju izginili, so govorili, da so jih H. ugrabile).

ἀρτύω in ep. ἀρτῡ́νω [fut. ἀρτῡ́σω, ἀρτῠνῶ, ion. ἀρτῠνέω, aor. pass. ep. ἀρτύνθην] 1. act. a) sklopim, spojim, zložim, zbijem; οἱ δὲ πυργηδὸν σφέας αὐτοὺς ἀρτύναντες strnili so se kakor zid okrog njega; pritrdim v, pritaknem οὔατα; b) pripravljam, prirejam γάμον, ἔεδνα, λόχον; snujem, kujem, izmišljujem ἐπιβουλήν, δόλον, ψεύδεα; ὑσμίνην začenjam; c) začinim, (za)belim, osolim (jedi) NT. 2. med. pripravljam, sestavljam zase (sebi), βουλήν snujem naklep, napravljam svoj načrt, dajem nasvete.

ἀστός, ὁ (ἄστυ) (so)meščan, domačin, državljan.

ἀσφοδελός 2 ep. ki rodi ali donaša asfodel (zlati koren); ἀσφοδελὸς λειμών asfodelska livada v podzemlju, kjer so prebivale sence umrlih junakov.

αὐλ-ῶπις, ιδος, ἡ (αὐλός, ὤψ) ep. z dolgo cevjo, z dolgim tulom, τρυφάλεια čelada s cevnatim nastavkom, v katerega so vtikali perjanico.