pravílo (-a) n regola, norma, prescrizione, precetto; sistema, canone:
držati se pravil seguire le regole, attenersi alle regole
pravila o lepem vedenju norme della buona creanza
estetska pravila norme estetiche
slovnična pravila regole grammaticali
po pravilu di regola, di norma
po vseh pravilih a regola d'arte
filoz. zlato pravilo norma aurea
jur. pravno pravilo norma giuridica
določati, predpisati pravila dettare norme
delati po vseh pravilih agire in piena regola, con tutte le regole
igre upoštevati pravila stare alle regole del gioco
biti prej pravilo kot izjema essere la regola piuttosto che l'eccezione
Zadetki iskanja
- práviti (-im)
A) imperf., perf.
1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso
2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no
3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice
4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'
B) práviti se (-i se) perf. impers.
1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo
2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad
3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni - práviti decir ; (pripovedovati) contar
to se pravi (krajšava: tj.) es decir; esto es
kaj se to pravi? ¿qué quiere decir eso?, ¿qué significa eso?
se pravi, da ... significa eso que...
tega mi ni treba praviti! ¡a mí me lo va a decir usted!
komu pravite to? ¡a quién se lo viene usted a decir!
kaj pravite k temu? ¿qué le parece a usted?
to se že nekaj pravi eso ya es algo
pravijo, da je umrl se dice que ha muerto - pràvkar juste en ce moment (ali en cet instant) , en train de; tout à l'heure, il y a un instant
ki je končal šolo frais émoulu de l'école
pravkar berem časopis je suis en train de lire le journal
pravkar grem tja j'y vais de ce pas
pravkar izšlo vient de paraître
pravkar je prišel il vient (justement) d'arriver - právljica (-e) f
1. lit. fiaba; ekst. favola:
ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
živalske pravljice favole
2. pren. storia, storiella:
njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto
3. favola, frottola, panzana:
take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro
4. leggenda:
podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni - právljičen fabuleux, féerique
pravljična dežela le pays des merveilles
pravljična igra (gledališče) féerie ženski spol
pravljični princ le prince charmant (ali de la légende)
pravljičen prizor féerie ženski spol
pravljični svet le monde fantastique (ali fabuleux, féerique, enchanté) - prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain
prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
prazno stanovanje appartement moški spol vacant
prazna stran page ženski spol en blanc
prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
prazno upanje espoir moški spol vain
prazna vera superstition ženski spol
za prazen nič se smejati rire pour un rien
gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - praznína (-e) f
1. vuoto, vacuità (tudi pren.), fatuità, vanità:
praznina v oblastnih strukturah vuoti di potere
pustiti (za seboj) veliko praznino lasciare un gran vuoto
čutiti praznino v želodcu sentire un languore di stomaco
praznina slave la fatuità della gloria
2. (vrzel) lacuna, lacunosità:
v njegovem znanju so kar velike praznine le sue cognizioni presentano grosse lacune - pré [pre] masculin travnik
pré marécageux močvirnat travnik
aller sur le pré (figuré) dvobojevati se
rester sur le pré biti premagan v dvoboju
sur le pré na teren(u) (dvoboja) - prebíjati (-am) | prebíti (-íjem)
A) imperf., perf.
1. perforare; sfondare; travolgere:
prebiti zid aprire una breccia nel muro
voda prebija nasipe l'acqua travolge gli argini
2. voj. sfondare, rovesciare, rompere:
prebiti fronto, blokado rompere il fronte, il blocco
prebiti sovražnikovo obrambo travolgere le difese nemiche
3. (pretepsti) bastonare, picchiare, pestare:
prebil ga je do krvi lo ha pestato a sangue
B) prebíjati se (-am se) | prebíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.
1. prebiti se skozi, do aprirsi un varco, avanzare (a fatica); penetrare lentamente, faticosamente:
prebiti se skozi goščavo aprirsi un varco nel folto della foresta
2. tirare avanti, campare, stentare:
spoznala sta se, ko se je še prebijal si sono conosciuti quando lui ancora lottava per sfondare
prebijati se z bedno plačo campare, sbarcare il lunario con una paga miserabile
3. prebíti se (na površje) manifestarsi, affacciarsi - prebírati (-am) | prebráti (-bêrem) imperf., perf.
1. leggere, sfogliare:
prebirati klasike sfogliare i classici
2. scegliere, assortire, separare, vagliare, cernere, fare la cernita, selezionare:
prebirati jabolka za prodajo fare la cernita delle mele da vendere
srednja šola strogo prebira učence la scuola media seleziona severamente gli studenti
prebirati jagode na rožnem vencu pregare, snocciolare il rosario
pren. prebirati komu kosti accarezzare il groppone a qcn.
prebirati stopnice andare, salire per le scale
gozd. prebirati gozd sfoltire il bosco
3. pren. suonare:
prebirati piščal, klavir suonare il piffero, il pianoforte - prebíti percer, perforer ; (krogla) pénétrer, traverser ; (vojaško) enfoncer ; (časovno) passer
prebiti se passer à travers quelque chose, se frayer un passage, entrer (ali passer) par force, (žarek) percer; (težko živeti) gagner péniblement sa vie, vivre au jour le jour
prebiti brez česa se passer de quelque chose
prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju passer une journée vide
prebiti led (figurativno) rompre (ali fondre) la glace
prebiti noč brez spanja passer une nuit blanche
prebiti noč ob branju passer la nuit à lire
prebiti zvočni zid franchir le mur du son
prebiti se skozi množico se frayer un passage à travers la foule, percer la foule - prebíti2 (-bíjem) perf.
1. passare:
še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze
2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi - prebíti2 (-bíjem) perf.
1. passare:
še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze
2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi - preboríti se (-ím se) perf. refl. (prebiti se) avanzare, procedere faticosamente:
preboriti se skozi težave superare con fatica le difficoltà
preboriti se do lastnega pesniškega jezika acquisire, maturare un proprio linguaggio poetico - précédent, e [presedɑ̃, t] adjectif prejšnji, poprejšnji; masculin precedenčen primer
le jour précédent prejšnji dan
sans précédent edinstven, nezaslišan, še nikoli ne viden
créer, établir un précédent napraviti, ustvariti precendenčen primer
invoquer un précédent sklicevati se na precedenčen primer - précéder [presede] verbe transitif iti (hoditi, peljati se, jahati) (quelqu'un pred kom); stati, biti, priti, vršiti se (quelque chose pred čim); biti spredaj; biti prej (tu) (quelque chose kot kaj, pred čim); imeti prednost (quelque chose pred čim)
il le précéde en âge starejši je od njega
il ne m'a précédé que de trois minutes le tri minute je prišel pred menoj
la cause précède l'effet vzrok nastopi pred učinkom
la monarchie a précédé la république monarhija je bila pred republiko - precèp fente ženski spol ; étau moški spol, figurativno situation ženski spol embarrassante, dilemme moški spol
biti v precepu être dans l'embarras (ali dans une situation embarrassante, familiarno dans le pétrin), être en mauvaise posture, être coincé, être pris entre deux feux - prêcher [prɛše] verbe transitif oznanjevati evangelij (božjo besedo); pridigati; opominjati, prepričevati; familier poveličevati, slaviti
prêcher le carême imeti postne pridige
prêcher d'exemple dajati dober zgled
prêcher pour son saint govoriti za svojo stvar, za lastno korist
prêcher dans le désert pridigati gluhim ušesom