Franja

Zadetki iskanja

  • pravílo (-a) n regola, norma, prescrizione, precetto; sistema, canone:
    držati se pravil seguire le regole, attenersi alle regole
    pravila o lepem vedenju norme della buona creanza
    estetska pravila norme estetiche
    slovnična pravila regole grammaticali
    po pravilu di regola, di norma
    po vseh pravilih a regola d'arte
    filoz. zlato pravilo norma aurea
    jur. pravno pravilo norma giuridica
    določati, predpisati pravila dettare norme
    delati po vseh pravilih agire in piena regola, con tutte le regole
    igre upoštevati pravila stare alle regole del gioco
    biti prej pravilo kot izjema essere la regola piuttosto che l'eccezione
  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • práviti decir ; (pripovedovati) contar

    to se pravi (krajšava: tj.) es decir; esto es
    kaj se to pravi? ¿qué quiere decir eso?, ¿qué significa eso?
    se pravi, da ... significa eso que...
    tega mi ni treba praviti! ¡a mí me lo va a decir usted!
    komu pravite to? ¡a quién se lo viene usted a decir!
    kaj pravite k temu? ¿qué le parece a usted?
    to se že nekaj pravi eso ya es algo
    pravijo, da je umrl se dice que ha muerto
  • pràvkar juste en ce moment (ali en cet instant) , en train de; tout à l'heure, il y a un instant

    ki je končal šolo frais émoulu de l'école
    pravkar berem časopis je suis en train de lire le journal
    pravkar grem tja j'y vais de ce pas
    pravkar izšlo vient de paraître
    pravkar je prišel il vient (justement) d'arriver
  • právljica (-e) f

    1. lit. fiaba; ekst. favola:
    ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
    živalske pravljice favole

    2. pren. storia, storiella:
    njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
    morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto

    3. favola, frottola, panzana:
    take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro

    4. leggenda:
    podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni
  • právljičen fabuleux, féerique

    pravljična dežela le pays des merveilles
    pravljična igra (gledališče) féerie ženski spol
    pravljični princ le prince charmant (ali de la légende)
    pravljičen prizor féerie ženski spol
    pravljični svet le monde fantastique (ali fabuleux, féerique, enchanté)
  • prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain

    prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
    prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
    prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
    prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
    prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
    prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
    prazno stanovanje appartement moški spol vacant
    prazna stran page ženski spol en blanc
    prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
    prazno upanje espoir moški spol vain
    prazna vera superstition ženski spol
    za prazen nič se smejati rire pour un rien
    gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
    vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
    zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
    zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • praznína (-e) f

    1. vuoto, vacuità (tudi pren.), fatuità, vanità:
    praznina v oblastnih strukturah vuoti di potere
    pustiti (za seboj) veliko praznino lasciare un gran vuoto
    čutiti praznino v želodcu sentire un languore di stomaco
    praznina slave la fatuità della gloria

    2. (vrzel) lacuna, lacunosità:
    v njegovem znanju so kar velike praznine le sue cognizioni presentano grosse lacune
  • pré [pre] masculin travnik

    pré marécageux močvirnat travnik
    aller sur le pré (figuré) dvobojevati se
    rester sur le pré biti premagan v dvoboju
    sur le pré na teren(u) (dvoboja)
  • prebíjati (-am) | prebíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. perforare; sfondare; travolgere:
    prebiti zid aprire una breccia nel muro
    voda prebija nasipe l'acqua travolge gli argini

    2. voj. sfondare, rovesciare, rompere:
    prebiti fronto, blokado rompere il fronte, il blocco
    prebiti sovražnikovo obrambo travolgere le difese nemiche

    3. (pretepsti) bastonare, picchiare, pestare:
    prebil ga je do krvi lo ha pestato a sangue

    B) prebíjati se (-am se) | prebíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. prebiti se skozi, do aprirsi un varco, avanzare (a fatica); penetrare lentamente, faticosamente:
    prebiti se skozi goščavo aprirsi un varco nel folto della foresta

    2. tirare avanti, campare, stentare:
    spoznala sta se, ko se je še prebijal si sono conosciuti quando lui ancora lottava per sfondare
    prebijati se z bedno plačo campare, sbarcare il lunario con una paga miserabile

    3. prebíti se (na površje) manifestarsi, affacciarsi
  • prebírati (-am) | prebráti (-bêrem) imperf., perf.

    1. leggere, sfogliare:
    prebirati klasike sfogliare i classici

    2. scegliere, assortire, separare, vagliare, cernere, fare la cernita, selezionare:
    prebirati jabolka za prodajo fare la cernita delle mele da vendere
    srednja šola strogo prebira učence la scuola media seleziona severamente gli studenti
    prebirati jagode na rožnem vencu pregare, snocciolare il rosario
    pren. prebirati komu kosti accarezzare il groppone a qcn.
    prebirati stopnice andare, salire per le scale
    gozd. prebirati gozd sfoltire il bosco

    3. pren. suonare:
    prebirati piščal, klavir suonare il piffero, il pianoforte
  • prebíti percer, perforer ; (krogla) pénétrer, traverser ; (vojaško) enfoncer ; (časovno) passer

    prebiti se passer à travers quelque chose, se frayer un passage, entrer (ali passer) par force, (žarek) percer; (težko živeti) gagner péniblement sa vie, vivre au jour le jour
    prebiti brez česa se passer de quelque chose
    prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju passer une journée vide
    prebiti led (figurativno) rompre (ali fondre) la glace
    prebiti noč brez spanja passer une nuit blanche
    prebiti noč ob branju passer la nuit à lire
    prebiti zvočni zid franchir le mur du son
    prebiti se skozi množico se frayer un passage à travers la foule, percer la foule
  • prebíti2 (-bíjem) perf.

    1. passare:
    še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

    2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
    človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
  • prebíti2 (-bíjem) perf.

    1. passare:
    še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

    2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
    človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
  • preboríti se (-ím se) perf. refl. (prebiti se) avanzare, procedere faticosamente:
    preboriti se skozi težave superare con fatica le difficoltà
    preboriti se do lastnega pesniškega jezika acquisire, maturare un proprio linguaggio poetico
  • précédent, e [presedɑ̃, t] adjectif prejšnji, poprejšnji; masculin precedenčen primer

    le jour précédent prejšnji dan
    sans précédent edinstven, nezaslišan, še nikoli ne viden
    créer, établir un précédent napraviti, ustvariti precendenčen primer
    invoquer un précédent sklicevati se na precedenčen primer
  • précéder [presede] verbe transitif iti (hoditi, peljati se, jahati) (quelqu'un pred kom); stati, biti, priti, vršiti se (quelque chose pred čim); biti spredaj; biti prej (tu) (quelque chose kot kaj, pred čim); imeti prednost (quelque chose pred čim)

    il le précéde en âge starejši je od njega
    il ne m'a précédé que de trois minutes le tri minute je prišel pred menoj
    la cause précède l'effet vzrok nastopi pred učinkom
    la monarchie a précédé la république monarhija je bila pred republiko
  • precèp fente ženski spol ; étau moški spol, figurativno situation ženski spol embarrassante, dilemme moški spol

    biti v precepu être dans l'embarras (ali dans une situation embarrassante, familiarno dans le pétrin), être en mauvaise posture, être coincé, être pris entre deux feux
  • prêcher [prɛše] verbe transitif oznanjevati evangelij (božjo besedo); pridigati; opominjati, prepričevati; familier poveličevati, slaviti

    prêcher le carême imeti postne pridige
    prêcher d'exemple dajati dober zgled
    prêcher pour son saint govoriti za svojo stvar, za lastno korist
    prêcher dans le désert pridigati gluhim ušesom