Franja

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

státi (stojim) être (ali se tenir) debout; être, se trouver ; (o uri) être arrêté ; (delo, promet) être paralysé ; (tehnika) ne pas fonctionner

nasproti stati être en face (ali vis-àvis) de
pokonci stati se tenir debout (ali droit)
stal je ob oknu il était à la fenêtre
stati na lastnih nogah (figurativno) être indépendant, voler de ses propres ailes
ura stoji la montre (ali la pendule, l'horloge) est arrêtée
stati na straži être de faction (ali en sentinelle)
koliko postelj lahko stoji v tej sobi? combien cette chambre peut-elle contenir de lits?
stati v pozoru se tenir au garde-à-vous
tesno stati drug ob drugem être coude à coude
odkar stoji svet depuis que le monde existe, depuis que le monde est monde
z njim teorija stoji in pade la théorie dépend entièrement de lui
kaj stoji v časopisih? qu'y a-t-il de nouveau dans les journaux?
stoj! halte!, qui vive?

stato¹ m

1. stanje:
verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja

2. stanje:
essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti

3. stanje, stopnja:
stato di civiltà civiliziranost, omikanost
vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva

4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti

5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato celibe, nubile neporočen, neomožen
stato libero samski
stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan

6. stanje, položaj:
stato d'assedio obsedno stanje
stato di emergenza izredno stanje
stato di guerra vojno stanje
essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt

7. (zdravstveno) stanje:
stato d'animo razpoloženje
stato di grazia relig. stanje božje milosti
essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča

8. stan, razred, sloj:
il terzo stato meščanstvo, buržoazija
il quarto stato delavstvo, proletariat
Stati generali državni stanovi

9. pravo
stato civile osebni stan; državljanstvo
ufficio dello stato civile matični urad
stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
stato di necessità sila

10. kem. stanje:
stati di aggregazione agregatna stanja
stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
stato colloidale koloidno stanje
stato critico kritično stanje

11. admin.
stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato patrimoniale premoženjsko stanje
stato attivo, passivo aktiva, pasiva

12. voj.
Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke)

stavi|ti¹ (-m) skleniti stavo: wetten, eine Wette eingehen
staviti na setzen auf
staviti vse na eno karto alles auf eine Karte setzen
staviti na napačnega/pravega konja aufs falsche/richtige Pferd setzen
staviti upe na/v seine Hoffnung setzen auf
staviti vse na eno kocko alles auf einen Wurf setzen
staviti vse na kocko bis zum Äußersten gehen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
kaj staviš? was gilt die Wette?
greva stavit! wetten [daß] dass!

stáviti¹ (napraviti stavo) to bet, to lay a bet, to wager; to stake; to take bets on

stáviti (denar) na to put money on, to bet (ali arhaično to stake) on
stáviti funt to bet a pound
stáviti na kocko to bet on (a throw of) the dice
stáviti svoje premoženje na eno karto to stake one's fortune on the turn of a card
stavim z vami 100 : 1 I bet you 100 to 1
stavim en funt z vami I bet you a pound
stavim z vami, da... I lay you a wager that..., pogovorno I bet you (that)...
stáviti s kom, da... to bet someone (that)...
stavim, da tega ne veš I bet you don't know this
stáviti na konja to back a horse
vse stáviti na kaj to put one's shirt on something
stavim ne vem kaj I'll bet good money
glavo stavim I'll bet my life (ali my boots, my bottom dollar)
stáviti vse na eno karto to have (ali to put) all one's eggs in one basket
stavim! I'll wager!

stáviti poner (na en, sobre) ; (namestiti) colocar ; tisk componer

staviti na kaj apostar por a/c (na konja por un caballo); hacer una apuesta
staviti 1000 peset apostar mil pesetas
stavim 100 proti 1 apuesto ciento contra uno
glavo stavim, da ... apuesto la cabeza a que...
kaj stavimo? ¿qué apostamos?
stavim, da (je tako)! ¡apuesto que sí!, fam ¡a que sí!
stavim, da ne! ¡apuesto que no!
stavim, da ne veš apuesto que no lo sabes
staviti v igri apostar en el juego
staviti 2 : 1 jugar doble contra sencillo
staviti vprašanje hacer una pregunta; plantear una cuestión
staviti v loteriji jugar a la lotería

stay² [stéi]

1. prehodni glagol
(za)ustaviti, zadržati, preprečiti, ovirati (napredek, razvoj)
pravno ustaviti, odgoditi (postopek); poravnati (prepir); (trenutno) potešiti, ublažiti (glad, nestrpnost); zadovoljiti (željo)
pogovorno ostati (vse) do, ostati za

2. neprehodni glagol
ostati; stati, mirovati; pričakovati, čakati (for koga, kaj, da)
začasno se zadrževati, muditi se, prebivati (at, in v, with pri)
obstati, ustaviti se, oklevati (v gibanju, v govoru itd.); biti na obisku (with pri)
šport vzdržati do konca, vztrajati; (redko) počivati, nehati; (redko) trdno stati

to stay at a hotel ložirati v hotelu
to stay at home ostati doma
he is staying in London sedaj se mudi v Londonu
to stay the execution odgoditi prisilno izvršbo (rubežen)
to come to stay pogovorno priti z namenom za popolno nastanitev (naselitev); ustaliti se
to stay a judg(e)ment odložiti izvršitev sodbe
the horse stays 3 miles konj vzdrži tri milje
will you stay dinner? boste ostali pri večerji?
he stayed with me for a month bil je moj gost mesec dni
to stay the night ostati čez noč, prenočiti
money won't stay in his hand denar nima obstanka v njegovih rokah, vedno je brez denarja
to stay put ameriško ostati na mestu, ostati nespremenjen
to stay the progress of an epidemic ustaviti napredovanje epidemije
this snow has come to stay ta sneg se bo držal, bo dolgo ostal
to stay s.o.'s stomach (začasno) potešiti komu glad, figurativno komu pokvariti tek (apetit)
to stay with it vzdržati to
the word has come to stay beseda je ostala, je prešla v vsakdanji jezik
stay! you forget one thing! stoj! nekaj pozabljaš!

stecken¹ (steckte, gesteckt) vtakniti, vtikati; zatakniti (an/hinter za/na); Pflanzen: potakniti, potikati, Zwiebeln: saditi; das Haar: speti, spenjati; Blumen: aranžirati; sich ein Ziel stecken zastaviti si cilj; in Brand stecken zažgati; [Schiffahrt] Schifffahrt eine Kette, das Tau: odvijati, izpuščati; figurativ jemandem etwas: nesti na uho; (seine Meinung sagen) pošteno jih napeti komu; ins Gefängnis stecken vtakniti v zapor; Geld in etwas stecken vložiti denar v; sich hinter etwas stecken vneto se lotiti (česa); sich hinter jemanden stecken pridobivati (koga) za (kaj), spodbujati (koga) k (čemu)

stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem

stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago

stemmen (heben) dvigniti, dvigovati; sich mit aller Kraft stemmen gegen/auf (z vso silo) pritisniti na, opreti se na, poriniti (kaj); aus: izbijati, izbiti; dolbsti; ein Loch: narediti, izbiti; figurativ upirati se/zoperstaviti se (čemu); einen stemmen figurativ rukniti ga

step¹ [step] samostalnik
korak, dolžina koraka; način korakanja ali hoje; plesni korak; stopinja (noge); stopnica, prečka pri lestvi
množina lestev
množina koraki, tek, pot
figurativno korak, ukrep, mera
navtika luknja, v katero se postavi jambor
figurativno stopnja; čin (zlasti vojaški), napredovanje, povišanje
glasba interval
mehanika spodnje ležišče osi

step by step korak za korakom, postopoma
a false step napačen korak, spodrsljaj, figurativno napaka, napačna poteza
in step (with) v korak (z)
in his steps po njegovih stopinjah, figurativno po njegovem primeru (vzgledu, vzoru)
a rash step prenagljen, nepremišljen korak (dejanje)
door-step prag
waltz step valčkov korak
to break step priti iz koraka
it is only a step to my house ni daleč do moje hiše
to be out of step ne držati koraka
to cut steps in the ice sekati stopinje v ledu
they found his (foot) steps in the sand našli (odkrili) so njegove stopinje v pesku
when did he get his step? kdaj je napredoval (v službi)?
to keep step, to be in step with držati korak s
mind the step! pazi(te), stopnica!
mind (watch) your step! figurativno pazi, kaj delaš!
he has been moved up a step napredoval je za eno stopnjo
to retrace one's steps vrniti se po isti poti
to take (to make) steps against storiti (potrebne) korake (ukrepe) proti
to turn one's steps to ubrati, usmeriti korake proti, k
he walks (he follows) in my steps on gre po mojih stopinjah

sterben (starb, gestorben) umreti, umirati; Bäume: odmirati, sušiti se, odmreti, posušiti se; sterben vor Furcht, Angst usw. umirati od strahu itd.; sterben an Krebs usw.: umreti za (rakom); sterben für umreti sa (koga, kaj); sterben durch jemandes Hand umreti od (čigave) roke; den Heldentod sterben umreti junaške smrti; gestorben sein für figurativ biti mrtev za (koga)

sternō -ere, strāvī, strātum (indoev. kor. *ster- stlati, prostreti (prostirati); prim. skr. str̥ṇṓti, str̥ṇā́ti stelje, meče na tla, stárīman širjenje, (raz)širitev, gr. στόρνῡμι, στορέννῡμι, στρώννῡμι razprostiram, razgrinjam, nastiljam, στρῶμα, στρωμνή preproga; ležišče, postelja, at. στρατός, ajol. στροτός tabor, vojska, lat. strāmen, strāgēs, strāgulus, -sternium, sternāx, torus, storea, stēlla, sl. -streti; večinoma v sestavljenkah pro-streti, razprostreti, sl. pro-stor, got. straujan = stvnem. strewen = nem. streuen, stvnem. strāo = nem. Streu, Stroh, stvnem. stirna = nem. Stirne)

I.

1. po tleh (raz)trositi (raztrošati), (raz)suti, (raz)sipati, (na)stlati, (na)stiljati, (s)treti, razprostreti (razprostirati), prostreti (prostirati), razgrniti (razgrinjati): Plin. idr., virgas O., glaream Tib., sternitur harena pugnae (dat.) O., strataque erat … tegula quassa solo (abl.) O., stratis foliis locare aliquem V. posaditi koga na nastlano listje, sternitur in duro vellus … solo O., quas (sc. vestes) … sternere consuerant O., strata sub pedibus vestis Suet., stratoque super discumbitur ostro V., strata iacent … sub arbore poma V. raztreseno pod … , super eos (sc. asseres) pontes sternere Cu. mostiti, utrjevati mostove; metaf. med. (o krajih) razprostirati se: ibi Leburini campi sternuntur Plin., aliae (sc. insulae) … sternuntur inter Helinium ac Flevum Plin.

2. na tla (po tleh) položiti (polagati): corpora passim L., stravit humi pronam O., sternere vineam Col., vites stratae Col.; večinoma refl. in med. = leči (legati), uleči (legati) se, (v)zlekniti se, z(a)valiti se, (z)gruditi se, pasti (padati), klecniti (klecati) na tla: sternunt se somno … in litore phocae V., passim ferarum ritu sternuntur L., sternimur optatae gremio (abl.) telluris V., sterni Iovi Sil. na kolena pasti pred Jupitrom (k molitvi), kleče častiti Jupitra; poseb. pogosto pt. pf. strātus 3 ležeč, iztegnjen, (v)zleknjen: Enn. ap. Non. idr., amicorum ad pedes iacuit stratus Ci., nos ad pedes stratos ne sublevavit quidem Ci. ep., humi strati Ci., quidam somno etiam strati L., strata somno corpora L. v spanju iztegnjena, viridi membra (gr. acc.) sub arbuto stratus H. ude iztezajoč, stratum iacēre Q., ursi humanitus strati Plin. po človeško, kakor človek legajoči (zleknjeni); occ. (v negativnem pomenu) na tla vreči (metati), z(a)valiti, povaliti (povaljati), obalíti, vzlekniti, podreti (podirati), pobiti (pobijati), ubi(ja)ti, (po)sekati, (po)rušiti, zvrniti (zvračati), uničiti (uničevati): Tib., Sil., Stat. idr., nothum Sarpedonis … coniecto sternit iaculo V., sternere aliquem Morti ali subitā morte V., Hebrum sternit humi V., sternere caede viros V., per stratos caede hostes L., inter stratorum hostium catervas Iust., Tyrrhenas, i, sterne acies V., a quo tot acies Romanas fusas stratasque sciam L., sternere omnia ferro L., sternitur … toto proiectus corpore terrae V., sternitur infelix alieno volnere V., sternitque hostiliter omne (sc. armentum) O., cum stravit ferro pecus H., sternitur exanimisque tremens procumbit humi bos V., belua strata O. (o Minotavru), arbor strata Plin., (sc. elephanti) stabula Indorum dentibus sternunt Plin., sternere moenia O., stratis ariete muris L.; pesn.: sternitque a culmine Troiam V. podre, poruši, torrens sternit agros, sternit sata, laeta V. odplavi, sternuntur segetes O. se poležejo, Germania strata Amm. premagana; metaf. pobiti, potreti: affictos se et stratos fateantur Ci., mortalia corda … humilis stravit pavor V., haec (sc. virtus populi Romani) omnia strata humi erexit L., irae Thyesten exitio gravi (abl.) stravere H. je pahnila v pogubo.

3. (i)zgladiti, ugladiti (uglajati), izravna(va)ti, poravna(va)ti, utiriti (utirjati): ut … sterneret aequor aquis (dat.) V. da bi dal vodi gladino, poravnavši valove, tumidumque … sternitur aequor aquis V., omne tibi stratum silet aequor V., placidi straverunt aequora venti V., (sc. pontus) sternitur interdum O., postea sternitur mare Plin., viam qui quondam per mare magnum stravit Lucr., hoc iter Alpes, hoc Cannae stravere tibi Sil., stratum militari labore iter Q.; metaf.:
a) praesens tibi fama benignum stravit iter Stat. je ugladila (zgladila).
b) pomiriti (pomirjati), (po)tolažiti: qui (sc. divi) simul stravere ventos H., sternere odia militum T.; occ. tlakovati, (po)tlakati, položiti (polagati) tlak: Plin., Dig. idr., emporium lapide, clivum silice, semitam saxo quadrato L., aspreta erant strata saxis L., via strata L., solum stratum Cu., locum illum sternendum locare Ci. ep. tlakovanje tistega kraja dati v zakup (po pogodbi dati v izdelavo) ali vias sternendas silice locare L. dati v zakup (po pogodbi oddati v izdelavo) tlakovanje cest. Od tod subst. pt. pf. α) strāta -ae, f (sc. via) tlakovana (potlakana) cesta: Eutr., Cod. Th., Aug. idr., vetus strata Eutr. β) pesn. strātum -ī, n cestni tlak: stratum extraneum Petr.; v pl.: strata viarum V., Lucr. tlakovane ceste ali ulice; sg. stratum tudi sobni tlak, pòd: Plin.; od tod tudi tla branilne strehe (testūdō): Vitr. —

II.

1. kaj s čim potres(a)ti, potrositi, posuti (posipati), pokri(va)ti, prekri(va)ti: multā duram stipulā … sternere subter humum V., sternitur omne solum telis V., ante aras terram caesi stravere iuvenci V., strati bacis silvestribus agri V., aere atque argento sternunt iter Lucr., cras foliis nemus multis et algā inutili … tempestas … sternet H., primosque et extremos metendo stravit humum (sc. hostibus caesis) H., mirantur … litora discussā sterni nive Val. Fl., multae (sc. naves) pontibus stratae T., stratum classibus aequor Iuv., stratis deleto milite campis Sil., Tyrrhenas sternere valles caedibus Sil., stratae argento balineae Plin., (sc. solum) intrinsecus stratum sulphure et bitumine Iust., triclinia argento privatorum alicui sternuntur Eutr. komu se mize prekrivajo s srebrnino zasebnikov.

2. occ.
a) (ležišče s preprogami, blazinami) pokri(va)ti, prekri(va)ti, pogrniti (pogrinjati), pregrniti (pregrinjati), narediti (delati), pripraviti (pripravljati), (o)blaziniti (ležišče): lectum Ci. idr., triclinium Ci., lectum vestimentis Ter., pelliculis haedinis lectulos Ci., duabus toros plagulis Varr. fr., congeriem silvae Nemeaeo vellere summam sternis O., lectus lepide stratus Pl., lectus eburneus purpurā stratus Suet., strata cubilia sunt herbis Lucr., strata cathedra Iuv. oblazinjen, strata triclinia Mart., matronae … his foliis cubitūs sibi sternunt Plin., torum cum sterneret uxor frondibus Iuv.; abs.: iubet sterni (sc. lectum) sibi in prima domus parte Plin. iun. Od tod subst. pt. pf. strātum -ī, n pregrinjalo, odeja, blazina: Lucan., Col., Plin., Val. Fl. idr., lecti mollia strata Lucr., proripere se e strato Suet.; meton. ležišče, postelja, postelj, počivalnica, blazinjak (pesn. pogosto pl. nam. sg.): molle stratum L., cum … in acta cum suis accubuisset … stratumque haberet tale, ut … N., strato surgit Palinurus V., corripio e stratis corpus V., mollibus e stratis opera ad fabrilia surgit V., membra … referunt thalamo stratisque reponunt V., non stratum, non ulla pati velamina possunt O., collocat hanc stratis concha Sidonide tinctis O., stratis dum denique Perseus exsiluit O.
b) (jezdno žival) s pogrinjalom (pregrinjalom) pokri(va)ti, (o)sedlati: equum L., P. Veg., non stratos … habebant equos L., equus publicus sternebatur Hier. Od tod subst. pt. pf. strātum -ī, n α) pogrinjalo, pregrinjalo, podsêdlica, podsédlica, podsedelna odeja: Sen. ph., Plin. idr., stratis insignia pictis terga premebat equi O. β) tovorno sedlo: mulis strata detrahi iubet L.; preg.: qui asinum non potest, stratum caedit Petr.

Opomba: Sinkop. cj. plpf. strāsset: Varr. ap. Non.

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

stick¹ [stik]

1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke

stick out prehodni glagol
pokazati, pomoliti ven, poriniti naprej (prsi)
neprehodni glagol
štrleti, moleti ven (from iz)
ameriško, sleng izkazati se, odlikovati se
pogovorno vzdržati, vztrajati, ne popustiti, ne odnehati; zahtevati (for kaj)

to stick out one's chest izprsiti se
to stick out one's tongue pokazati jezik
to stick out for higher pay vztrajati za višje plačilo
to stick one's neck out sleng riskirati, tvegati
don't stick your neck out too far ne tvegaj preveč!
I couldn't stick it out any longer tega nisem mogel več prenašati

stíkati

stikati za čim buscar a/c, revolver a/c
stikati kaj juntar, unir, reunir, (lesene dele) ensamblar a/c
stikati se juntarse, unirse, reunirse, (leseni deli) ensamblarse

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.