Franja

ἡσυχαῖος 3, dor. ἁσυχαῖος [comp. ἡσυχαίτερος], [comp. ἡσυχώτερος] [Et. ἥσυχος iz sē-tu-g'ho-s (idevr. tu = gršk. συ), kor. sē(i), lat. sino, sērus] ἡσύχιος 2 ἥσυχος 1. a) miren, tih, molčeč, ἔχ' ἥσυχος molči, ἐν ἡσύχῳ mirno; b) počasen, oprezen; c) miroljuben, krotek, pohleven, zmeren. 2. a) brezskrben, hladnokrven, nemoten, brez nevarnosti; b) zavraten; subst. potuhnjenec.

θαρσαλέος, at. θαρραλέος 3 (θάρσος) 1. a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; θαρσαλεώτερον ἔσται (podjetje) bo bolj drzno; τὸ θαρσαλέως ἔχειν pogum, hrabra razpoloženost, θαρσαλέως ἔχω πρὸς θάνατον pogumno grem smrti nasproti (= zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen; θαρσαλέον ἐστὶ ποιεῖν mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. τὸ θαρραλέον a) drznost, smelost; b) varnost, ἐν τῷ θαρσαλέῳ εἰμί sem v varnosti.

θαρσέω, θαρρέω (θάρσος) 1. a) sem hraber, pogumen, srčen, trdno upam; ne plašim se, ne bojim se; aor. ohrabril, osrčil sem se; θαρσήσας brez strahu; θαρσέω πάντα ne bojim se ničesar; θάρρει zanašaj se, ne boj se, bodi brez skrbi; b) sem predrzen, smel. 2. θαρρέω τὰς μάχας imam pogum za kaj, grem pogumno v boj, τινά ne bojim se koga, zaupam komu. 3. zanašam se na koga (kaj), opiram se na kaj τινί. 4. περί τινος: οὐ θαρςῶ περὶ Αἴαντος v skrbeh sem, bojim se za. 5. z inf. ali ὅτι uverjen sem, da, trdno zaupam, drznem se; pt. θαρρῶν pogumen, drzen.

θαρσῡ́νω, at. θαρρῡ́νω [fut. θαρσυνῶ, impf. iter. ep. θαρσύνεσκε] 1. trans. ep. hrabrim, bodrim, osrčujem, delam srce, vzpodbujam. 2. intr. poet. ojunačim se, ne bojim se, sem brez skrbi, sem miren.

θής, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.

ἰαύω ep. poet. [Et. iz ἰαϝjω, kor. aw-. – Obl. ep. iter. impf. ἰαύεσκον, aor. inf. ἰαῦσαι] počivam, spim, prenočujem, ἀύπνους νύκτας prebijem noči brez spanja, ἐννυχίαν τέρψιν uživam slast nočnega počitka, sladko počivam ponoči.

ἰδιωτεύω 1. živim sam zase, kot zasebnik, sem brez ugleda πατρίς. 2. sem neizkušen, neizveden v čem ἀρετῆς.

ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.

ἱδρύω [Et. iz sedrujo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. fut. ἱδρῡ́σω itd., aor. pass. ἱδρύνθην, adi. verb. ἱδρῠτέον]. 1. act. a) velim komu usesti se, utaboriti se στρατιήν, posadim koga kam λαούς, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, παρά τινι; b) postavljam, stavim, gradim, zidam βωμούς. 2. pass. usedem se ἐν τῇ κεφαλῇ, mirujem, počivam (brez dela) οὐχ ἱδρυτέον, ustavim se, utaborim se; pf. mudim se kje, bivam, stanujem ποῦ χθονός, sem napravljen, sezidan, ležim, stojim πόλις, ἱερόν; θεσμοὶ ἱδρυμένοι obstoječi, veljavni zakoni. 3. med. postavljam, zidam zase (sebi), gradim si, posvečujem βωμούς, ναόν.

Ἰλιάς, άδος, ἡ 1. trojanska zemlja. 2. Trojanka. 3. Ilijada (Homerov ep); Ἰλιὰς κακῶν brez števila nesreč.

καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.

καθ-εύδω, ion. κατ-εύδω [impf. ἐκάθευ-δον in καθηῦδον, fut. καθευδήσω] spim, počivam, mirujem, sem brez dela.

κάθ-ημαι d. m. samo praes. in impf. [2 sg. κάθησαι, NT κάθῃ, cj. καθῶμαι, -ῇ, -ῆται, opt. καθῄμην in καθοίμην, imper. κάθησο, NT κάθου, inf. καθῆσθαι, pt. καθήμενος, impf. (ἐ) καθήμην, 3 sg. ἐκάθητο, καθῆτο, καθῆστο; ep. impf. 3 pl. καθήατο in καθείατο; ion. κάτημαι, 3 pl. κατέαται, impf. 3 pl. ἐκατέατο; fut. NT καθήσομαι] 1. usedem se, sedim (ἔν) τινι, ἐπί τινος, ἐπί τινι, θύρῃσι pri vratih, ἐκ τοῦ μέσου odstranim se (odidem) iz njih srede, ἄκρων ἐκ πάγων gl. ἐκ (1). 2. a) posedam, lenarim, mirujem, sem brez dela, ἐν νεφέεσσι stolujem, kraljujem; b) sedim (sem zbran) v skupščini, οἱ καθήμενοι = σύνεδροι zborovalci Tuk. 5, 85. 3. prebivam, mudim se; o vojski: taborujem, ležim; o kraju: nahajam se, ležim. 4. postavljen sem ἐπὶ τούτῳ (zato) κάθηται ὁ δικαστής; stojim οἱ σειληνοί.

κατά-κειμαι d. m. [gl. κεῖμαι, ep. pr. 3 pl. κατακείαται, impf. κατεκείμην, 3 pl. ion. κατεκέατο; samo pr., impf. in fut.] 1. uležem se, ležim, stojim, sem skrit ἐν, ὑπό τινι, brez dela polegam, počivam. 2. a) ležim bolan NT; b) ležim pri mizi.

κατα-προίσσομαι (προίξ) [skoraj vedno samo fut. καταπροΐξομαι] storim, počnem kaj brez nagrade ali brez kazni, οὐ καταπροΐξεσθαι ἔφη rekel je, da ne bodo ostali brez kazni, οὐ καταπροΐξεαι ἀποτρέπων ne boš brez kazni odvračal.

κατ-αργέω NT kazim τὴν γῆν, odpravljam νόμον, πίστιν, uničujem, zatiram σῶμα, pokončavam, opuščam, τὰ τοῦ νηπίου otročje stvari; pass. odvezan sem, prost sem česa ἀπὸ τοῦ νόμου, neham, κατήργηται ἡ ἐπαγγελία obljuba je brez veljave NT.

κεῖμαι [Et. kor. k'ej, ležati, odtod: κοιμάω, κοίτη, ὠ-κεανός, κώμη, lat. cu-nae (iz k'oi-nā), civis (starolat. ceivis), nem. Heim. – Obl. 2 sg. κεῖσαι, 3 κεῖται, 3 pl. κεῖνται, cj. κέωμαι, κέηται, opt. κεοίμην, imp. κεῖσο, κείσθω, inf. κεῖσθαι; impf. ἐκείμην, ἔκεισο, ἔκειντο, fut. κείσομαι; ep. praes. 3 pl. κείαται, κέαται, κέονται; cj. 3 sg. κῆται, impf. κείμην, 3 pl. κείατο, κέατο, iter. κέσκετο; ion. pr. 3 sg. κέεται, inf. κέεσθαι; rabi se tudi kot pf. pass. od τίθημι]. 1. ležim, sem a) počivam, spim; b) ležim brez dela; c) ležim na tleh (bolan, utrujen, v nezavesti); d) ležim v nesreči, sem nesrečen, zanemarjen:; e) sem mrtev, nepokopan; f) nahajam se, bivam τόπον. 2. o stvareh: a) ležim, stojim (o krajih); τόπον ležim na kakem kraju, πόλις αὐτάρκη θέσιν κειμένη mesto z ugodno lego:; b) sem postavljen, položen, shranjen, nahajam se, περὶ τῆς κεφαλῆς ovit sem okoli glave, opletam glavo, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo, εὐεργεσία ἀνάγραπτος κεῖται stoji, ostane zapisana, ἄεθλον nagrada je izpostavljena; c) sem določen, v veljavi, obstojim νεῖκος, νόμοι, θέσμια; ζημία κειμένη po zakonu določena kazen; ὄνομα κεῖται ime se je dalo, κεῖται ὄνομά τινι komu je ime, imenuje se; ἀγὸν κεῖται boj je odrejen, κεῖται ἡμῖν dognano je za nas; d) visim; odvisen sem od česa, ἐν γούνασι θεῶν κεῖται je v božjem naročju, je (leži) v božjih rokah; ἐν ὑμῖν κείμεθα naša usoda je v vaših rokah; e) κακὸν τὸ πάλαι κείμενον že davno pozabljeno zlo, εὖ κειμένων πραγμάτων če se bodo stvari dobro zasukale, če se bo dobro izteklo.

κέν-ανδρος 2 (κενός, ἀνήρ) poet. brez mož ali ljudi.

κενός 3, ep. ion. κεινός, ep. κενεός [Et. pri Hom. κενεός (iz κενεϝός), idevr. k'en-. – comp. at. κενότερος]. 1. a) prazen, votel, τὸ κενόν prazen prostor, praznina; b) brez česa (brez ljudi, brez posadke), izmrl, τινός oropan česa, λέαινα zapuščena, ἥκεις γὰρ οὐ κενή ne prihajaš prazna (= brez vzroka); c) utrujen, upehan. 2. prazen, ničev, puhel, neosnovan, neutemeljen, neizvršen, brezuspešen, κενεὸς νέομαι vračam se s praznimi rokami, brez uspeha; εἰς κενόν zaman, zastonj, brez koristi, διὰ κενῆς zastonj, brez vzroka.

κενο-τάφιον, τό (τάφος) prazen grob (brez mrliča), častni grob ali spomenik.