Franja

gardé, e [garde] adjectif čuvan, zavarovan

chasse féminin gardée (po lastniku lovišča) prepovedan lov; familier ženska, ki se ji ne sme dvo-riti

Gargilius -iī, m GargÍlij,

1. slab, a nečimrn lovec, ki se je v Horacijevem času bahal pred rimskim ljudstvom kot mojster lova: H.

2. Gargilius Mārtiālis Garg. Marcial, rim. pisatelj o vrtnarstvu v 3. stoletju po Kr.: PALL. – Od tod adj. Gargiliānus 3 Gargilijev: fundus DIG.

garnir [garnir] verbe transitif opremiti; opremiti s pohištvom; oskrbeti z; obšiti, obrobiti, okrasiti; prevleči z; napolniti; ojačiti, oblaziniti (stol); podložiti (obleko); okomatati (konja)

garnir de fourrure obšiti s krznom
garnir une table de fleurs okrasiti mizo s cvetjem
garnir un meuble po-, prekriti kos pohištva
les spectateurs garnissent les balcons balkoni so polni gledalcev
se garnir oskrbeti se (de z); čuvati se (de pred); napolniti se (prostor)
(populaire) se garnir le ventre, l'estomac, la panse jesti, najesti se

Gärtnerinart, die, auf Gärtnerinart po vrtnarsko

gasilska slika stalna zveza
neformalno (posnetek skupine) ▸ csoportkép
Po kosilu smo naredili še gasilsko sliko in se poslovili do drugega seminarja. ▸ Ebéd után készítettünk még egy csoportképet, és elbúcsúztunk a másik szemináriumig.
Po končanem uradnem delu srečanja so se vsi skupaj postavili za obvezno gasilsko sliko pred evropskimi zastavami. ▸ A találkozó hivatalos része után közösen odaálltak mindannyian a kötelező csoportképhez az európai zászlók elé.
Sopomenke: gasilska fotografija, gasilska

gaspiller [-pije] verbe transitif tratiti, zapravljati, razsipavati z

gaspiller l'argent, ses économies, son temps, son talent zapravljati denar, prihranke, čas, talent
gaspiller sa santé (po)kvariti si zdravje

gata ženski spol mačka; prebrisana ženska; rastlinstvo pirnica

gata parida mršava ženska
hacer la gata muerta skromnega se delati
a gatas po vseh štirih; Arg komaj, težko, s trudom

gatta f

1. mačka

2.
gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
gatta cieca igre slepe miši
PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije

gauche [goš] adjectif levi; neroden, nespreten; kriv, skrivljen, zvit; féminin levica (tudi politique) leva stran, militaire levo krilo; masculin odklon v levo

la main gauche leva roka
geste masculin gauche nerodna kretnja
règle féminin (toute) gauche (čisto) zvito ravnilo
centre masculin gauche (politique) zmerna levica
extrême gauche féminin skrajna levica
à gauche à main gauche levo, na levi strani
jusqu'à la gauche (populaire) do zadnjega, popolnoma
à gauche! (militaire) na levo!
à gauche masculin, (militaire) obrat na levo
mariage masculin de la main gauche priležništvo, konkubinat, »divji, koruzni« zakon
être de gauche, à gauche (politique) biti levičar, biti levičarsko usmerjen
se lever du pied gauche (figuré) z levo nogo vstati
en mettre à gauche, mettre de l'argent à gauche (familier) dati si kaj na stran, varčevati
passer l'arme à gauche (familier, figuré) umreti
prendre la gauche tenir sa gauche, conduire à gauche voziti po levi strani
prendre du gauche zviti se

gaudeō -ēre, gāvīsus sum (iz *gā uideō, od tod (analogno po glag. video) pt. pf.. gāvīsus; prim. gr. γηϑέω, dor. γᾱϑέω (iz *γαƑεϑέω) = γαίω (iz *γάƑjω, γαƑίω) = γάνυμαι iz indoev. *ga-né-u-mi veselim se, gr. γάνος veselost, γαῦρος vesel, ponosen, lat. gaudium)

1. intr. veseliti se, vesel biti, radovati se, radostiti se v srcu (laetari pa pomeni: veselega se kazati); abs.: si gaudeant PL., gaudeo, gaudebam TER., si est nunc ullus gaudendi locus CI., in communi laetitia ipse gaudebam CI., gaudeat an doleat H., dubie g. O., animo g. PL. ali de pectore g. STAT. v srcu, iz srca, nulla necessitas gaudendi PH., PLIN. IUN., in sinu g. CI., SEN. PH. ali in tacito sinu g. TIB. ali in se g. CAT. na tihem (v srcu) se veseliti; z abl. g. malis TER., gaude isto tuo tam excellenti bono CI., delicto dolere, correctione gaudere CI., g. salute N., novis rebus LUCR., gaudet equo acri V. veseli se ... konja, vesel podi ... konja, g. rure, tabellis H. veseliti se (česa), ljubiti (kaj), gaudent praenomine auriculae H. ušesca se veselijo (česa), rada slišijo (kaj), ljubijo (kaj), scaena gaudens miraculis L., gaudentia bracchia loris PR., g. praedā, laudibus L., ingenio suo L. vdajati se svojemu nagonu, honore, dote, sanguine, undis O., avium visu CU., vindictā PETR., nec his dolendum nec illis gaudendum SEN. PH., g. celeritate, spe Q., carmine, telis VAL. FL., cantu IUV., impetu T., gloriā, nomine PLIN. IUN.; redko (po gr.) z gen.: g. voti AP.; z dat. commodi: tibi gratulor, mihi gaudeo CI. EP. zase, kar se mene tiče; s praep.: g. de Bursā CI. EP., in funere LUCR., in puero PR.; s kavzalnim stavkom: gaudeo, quod te interpellavi CI., quod erat eo nomine, gaudebant CI., gavisus sibi, quod advocatum invenerat SEN. PH., gaudere, quod non violaverit ignem IUV., gaudes, quod polliceor PLIN. IUN., quia vos tranquillos video; gaudeo PL.; s cum: LUC. FR. idr. gaudeo, cum te adspicio PL.; s kondicionalnim stavkom: KOM., H. idr. gaudeo, si quid ab eo abstulisti CI., gaudent, si pascitur inguine venter IUV.; pesn. s predik. pt. (po gr. skladu, npr.: χαίρω ἀκούσας): leo gaudet excutiens iubam V. vesel stresa, gaudet nivali vertice se attolens pater Appenninus V. vesel dviga svoj snežni vrh, gaudet potitus V. veseli se ropa, gaudent scribentes H. s srčnim veseljem pišejo; iz gr. je prevzet tudi inf. gaudere (= salvere) kot pozdrav = pozdravljen!: Celso gaudere et bene rem gerere (gl. gerō) Albinovano, Musa, rogata refer (gr. χαίρειν καὶ εὖ πράττειν) H. Albinovanu Celzu sporoči ... moj pozdrav in mu vošči srečo. – Adj. pt. pr. gaudēns -entis, vesel, radosten: gaudens ferus PH., iuba STAT., gaudentes humeri VAL. FL. mladostne; adv. gaudenter z veseljem: ECCL.

2. trans. veseliti se česa, radovati se česa (nad čim), le z notranjim obj., acc. n. pron., ACI, pesn. in poklas. tudi s samim inf.: hunc scio mea gaudia gavisurum TER., g. gaudium ali dolorem alicuius CAELIUS IN CI. EP., natorum fata STAT., videte, quid se gavisum dicat CI., id sibi (dat. commodi) gaudet LUCR., quod Priamus gaudere posset, hoc fuit V., eum esse natum gaudemus CI., quos sibi oblatos gavisus C., funemque manu contingere gaudent V., motūs doceri gaudet Ionicos H., laudari in bonis gaudent Q., iterare culpam gaudebant T., nostra agmina percursare ripam gaudebant PLIN. IUN. – Dep. soobl. gaudetur in gaudeatur: AUG.

Opomba: Pf. gāvīsī: L. ANDR. AP. PRISC.

Gaurus -ī, m Gávrus, vulkansko gorovje med Neapljem in Kumami (zdaj Monte Gauro), znano po vinu: CI., L., FL. Gaurus inanis IUV. (ker je rodil le malo vina). Od tod adj. Gaurānus 3 gavrski (Gavrski): Gauranus mons STAT. ali Gaurani montes PLIN. ali Gaurani saltus FL. = Gaurus, Gaur. sinus STAT.

gazer¹ [gaze] verbe transitif usmrtiti s plinom; žgati (tekstil) (s plinom); populaire drveti (z avtom)

ça gaze! (populaire) dobro gre! gre kot po maslu!

gáziti to tread upom; (vodo) to wade; (po snegu) to trudge (ali to wade) through snow

gáziti po čem to trample on something, (okrutno) to ride roughshod over, to tread under foot; (po blatu) to flounder

Gebühr, die, (-, -en) pristojbina, taksa, davščina; (Rundfunkgebühr) naročnina; (Maklergebühr) provizija; nach Gebühr po zasluženju; über Gebühr preveč; wider alle Gebühr proti vsem pravilom obnašanja

Gedächtnis, das, (-ses, -se) spomin; pomnjenje; zum Gedächtnis v spomin; ein gutes/schlechtes Gedächtnis dober/slab spomin; kein Gedächtnis haben für slabo si zapomniti; im Gedächtnis behalten ohraniti v spominu; aus dem Gedächtnis po spominu

gefragt zaželen; gefragt sein : X ist gefragt po X je povpraševanje, X je popularen; biti na vrsti

Gefühl, das, (-s, -e)

1. občutek, občutje; Gefühl für občutljivost za; übermäßiges Gefühl preobčutljivost; dunkles Gefühl nejasen občutek; mit Gefühl z občutkom; mit gemischten Gefühlen z mešanimi občutki; im Gefühl haben čutiti; kein Gefühl im Fuß haben ne čutiti noge, ich habe kein Gefühl im Fuß noga mi je otrpnila; nach Gefühl po občutku, po otipu

2. (Emotion) čustvo; jemandes Gefühle Verletzen prizadeti (njegova, njena...) čustva

Gefühlssache, die, das ist Gefühlssache to je stvar občutka, tu se je treba ravnati po občutku

gegen

1. gegen den Strom, Willen, Plan, Wind, gegen Quittung, Bezahlung, acht Uhr, Ende: proti; zoper (gegen Leib und Leben zoper telo in življenje) ; (im Gegensatz zu) die Vernunft: v nasprotju z

2. lokal: gegen die Wand, Osten: proti (zidu, vzhodu); ob, po (schlagen gegen udariti po/ob)

3. (verglichen mit) v primerjavi z

4. im Verhältnis zu: nasproti, do (freundlich gegen prijazen nasproti/do)

5. za (gegen Geld za denar)

6. (etwa) gegen 15 približno 15

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!