Franja

dók dique m ; dock m

plavajoči (suhi) dok dique flotante (seco ali de carena)
dati, iti v dok meter, entrar en dique (ali en carena)

dokáz prueba f ; argumento m ; demostración f

v (kot) dokaz za en prueba (ali testimonio) de
zaradi pomanjkanja dokazov por falta de pruebas
jasen dokaz prueba evidente
predložiti kot dokaz presentar como prueba

dokàz preuve ženski spol , argument moški spol , raison ženski spol , justification ženski spol , pièce ženski spol justificative ; matematika démonstration ženski spol

predložiti dokaze fournir (ali apporter) des preuves
zaradi pomanjkanja dokazov faute de preuves
dokaz o izvoru (blaga) preuve (ali justification) d'origine
dokaz s pričami preuve testimoniale (ali par témoins)
stvarni dokaz preuve matérielle
dokaz zmožnosti, usposobljenosti justification ženski spol (certificat moški spol, brevet moški spol) d'aptitude (ali de capacité) (professionnelle); qualification ženski spol

dokázati to prove, to give proof of; to furnish (ali to provide ali to produce) evidence; to demonstrate; to substantiate; to establish by evidence; to establish the truth of

to se ne da dokázati this is not susceptible of proof
dokázati krivdo komu to prove someone's guilt
dokázati komu umor to prove someone guilty of murder
ni mogel dokázati svoje trditve he could not prove (ali substantiate ali make good) his assertion
dokázati komu, da se moti to prove someone (to be in the wrong)

dokázati prouver, faire preuve de, démontrer

dokazano je, da il est établi (ali c'est un fait avéré) que
dokazati laž convaincre de mensonge

dokláda (supplementary) allowance; additional payment, addition; bonus

posebna dokláda a special allowance
draginjska dokláda cost-of-living bonus (ali adjustment)
družinska dokláda family allowance; allowance for the maintenance of children; dependents' allowance
otroška dokláda child allowance

dokláda augmentation ženski spol , majoration ženski spol , prime ženski spol , supplément moški spol (de salaire, de traitement)

draginjska doklada indemnité ženski spol de vie chère
stanovanjska doklada indemnité ženski spol de résidence (ali logement)
otroške doklade allocation(s)
f(pl) familiale(s)
položajna, funkcijska doklada prime ženski spol (ali indemnité ženski spol) de fonction

doklèr aussi longtemps que, tant que

dokler ne jusqu'à ce que
čakamo, dokler se ne vrne nous attendons qu'il revienne (ali soit revenu)

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

dóktor doctor; (zdravnik) doctor, physician, medical man, (kirurg) surgeon, (splošni) general practitioner (krajšava: G.P.)

dóktor filozofije doctor of philosophy (Ph.D.; oksfordski: D.Ph.)
dóktor prava doctor of laws (LL.D.)
dóktor teologije doctor of divinity (ali theology) (D.D.)
dóktor medicine doctor of medicine (M.D.)
dóktor znanosti doctor of science (D.Sc.)
dóktor honoris causa honorary doctor

dóktor doctor m ; (zdravnik) doctor m , médico m

doktor filozofije (medicine, prava) doctor en filosofía y letras (en medicina, en derecho ali en leyes)
doktor naravoslovnih ved doctor en ciencias (naturales)
častni doktor doctor honorífico, doctor honoris causa

dóktorski doctoral

dóktorska čast doctorate, doctorship
dóktorska disertacija (delo) doctoral thesis (ali dissertation), thesis for doctorate
dóktorski izpit doctoral examination, examination for a doctor's degree

dôl en bas, à bas

priti dol descendre
klobuk, (ali kapo) dol! chapeau (bas)!

dôl adv.

1. giù, ingiù:
hoditi gor in dol andare su e giù

2. inter. abbasso:
dol z izdajalci! abbasso i traditori!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

dólar dollar; ZDA žargon buck, smacker; ZDA pogovorno wheel

pol dólarja half a dollar
zadnji dólar (figurativno) ZDA pogovorno bottom (ali last) dollar

doleō -ēre, doluī, dolitūrus (prim. dolāre, dōlium, dēlīt)

1.
a) (o udih) boleti, boleč biti: Pl., Ca., Aus., nihil dolet nisi pes; possunt oculi, potest caput, latera, pulmones, possunt omnia Ci., pes cum dolet aegri Lucr., circa dentem, qui doleat Plin., si (caput) a sole doleat Plin., tudi: vulnus mihi dolet Mart.
b) (o osebah) bolečino (-e) trpeti, bolečino (-e) (ob)čutiti: nequeo caput tollere, ita dolui itaque nunc doleo Pl.; brezos. (z dat.) = koga boli: mihi dolet, cum ego vapulo Pl., si stimulos pugnis caedis, manibus plus dolet Pl.; osebno z acc. α) dolere aliquid bolečino v (na) čem (ob)čutiti (sl.: koga kaj boli): graviter oculos dolui Fr., doluisse te inguina cognosco Fr., caput, ventrem meum doleo Vulg. β) dolere aliquem bolečino povzročiti (povzročati) komu, do živega priti (iti) komu: frigida Eoo me dolet aura gelu Pr.

2. duševno
a) (o osebah) bolečine (-o) (ob)čutiti ali trpeti, tudi samo trpeti, vznemirjati se, mučiti se, žalostiti se, žalovati nad kom, nad čim, po kom, po čem, obžalovati kaj, žal biti komu koga, česa; abs.: difficile est tacere, cum doleas Ci., numquam dolituri V. neobčutljivi, delenire dolentem H. žalostnega; z abl.: et laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., d. delicto Ci. obžalovati prekršek, kesati se ga, doleo tantā calamitate miseriāque sociorum Ci., nostro doluisti saepe dolore (našo otožnost) V., laeso doluere Metello H., quamquam parum iniuriis civitatis suae doluerit L., d. successu O., morte Plin. iun.; s praep.: doleo ab animo, ab oculis, ab aegritudine Pl., d. de Hortensio Ci., rapto de fratre H., de pellice vera O., d. ex me Ci. ep., d. ex (zaradi) commutatione rerum C., pro gloria imperi S., pro aliquo Sen. ph., Lact., id, propter quod dolet Ci., d. in tam gravi vulnere Ci., in amore Pr., in propria orbitate Eutr.; z inf.: Cl., vinci dolens Hercules H.; z ACI: Lucr., nos dolet vivere Ci., dolui pacem repudiari C., dolebam rem publicam esse perituram Ci., suos ab se liberos abstractos obsidum nomine dolebant C.; s kavzalnim stavkom: doluisse se, quod populi Romani beneficium sibi … ab inimicis extorqueretur C., doleo, quia doles Lucceius in Ci. ep., a quoquam quod sit servata, dolebis O.; s kondicionalnim stavkom: doliturus, si (haec) placeant spe deterius nostrā H.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): ut illud dolerem civitatem oppressam fuisse Ci., si id dolemus, quod (da) … Ci., id doleo, quod … Cat.; trans.: O., Dionis mortem d. Ci., quia meum casum luctumque doluerunt Ci., quasi dolens eius casum S., tuam vicem doleo Ci., L. iz srca te mi je žal, se vicem eorum dolere quod … Suet. da jim izreka svoje sožalje, quod ceteri dolere solent, ego laetor S., hoc factum d. Lamp. jeziti se nad … ; z dvojnim sklonom (acc. in abl.): at pia nil aliud quam me dolet exsule coniunx O.; redko pass.: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum S., poena dolenda venit O.
b) o pooseb. α) bolečino (ob)čutiti, trpeti, žalostiti se: iniecta monstris Terra dolet suis H. Zemlja trpi, da leži na … , constitit ad ramos mitis Lucina dolentes O. β) boleti koga, žal biti komu česa; z dat.: animus mihi dolet Pl., id mihi vehementer dolet Ter., dolet dictum alicui Ter., dolet huic illud, quia … Ci., meus casus tibi dolet Aurel. ap. Fr.; kot subst. pt. pr.: dictitare … alia praeterea … illis dolentia S. boleče besede; brezos.: mihi dolebit, si … Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., dolet mihi, quod tu nunc stomacharis Brutus in Ci. ep. žal mi je, da … — Od tod adj. pt. pr. dolēns -entis bolesten, žalosten: nil vidisse dolentius O.; adv. dolenter bolestno, z žalostnim srcem, otožno, s prisrčnim sočutjem: dolenter causam agere, d. hoc dicere Ci., d. dici (opisovan biti) Ci., d. ferre (z ACI) Val. Max. ali haec ferre Plin. iun., necessario deplorandum Ci.

dolg² [ou̯] (-a, -o)

1. lang; -lang (kot prst fingerlang, en vatel ellenlang, en čevelj fußlang, meter ali več metrov meterlang, srednje mittellang, en ali več stolpcev spaltenlang, več strani seitenlang, več mesecev monatelang, več let Jahrelang, več desetletij jahrzehntelang); samoglasnik: lang, gedehnt; po postavi, rasti: lang, hochgeschossen
dolg požirek ein guter Schluck
enako dolg gleich lang, in gleicher Länge

2.
dolgi/dolga/dolgo Lang-
(čezmerno dolgi tovor das Langgut, dolgi les das Langholz, dolgi navoj das Langgewinde, dolgi val die Langwelle, der Langwellenbereich, dolgi verz die Langzeile, šport dolga podaja der [Langpaß] Langpass, Steilpass, dolga vrvica die Langleine)

3.
z dolgim/dolgo/dolgimi X lang-
(z dolgim gobcem langschnauzig, z dolgim pecljem [langstengelig] langstängelig/langstielig, z dolgim ročajem langstielig/langgestielt, z dolgim vratom langhalsig, z dolgo grivo langmähnig, z dolgo ročico langarmig, z dolgimi členki langgliedrig, z dolgimi nitmi langfädig, z dolgimi rokavi langärmelig)

4. avto: Fern- (luč das Fernlicht, vožnja die Fernfahrt)

5. (dolgotrajen) langwierig
|
dolgo čakanje na meji ipd.: lange Wartezeiten množina
biti zadosti dolg lang genug sein, reichen
biti preveč dolg zu lang sein
pasti kot je kdo dolg in širok längelang (fallen)
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
delati dolge korake ausschreiten

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

dólg -a, -o long; ➞ dolgo

prilično dólg, -a, -o lengthy; (dolgotrajen) of long standing; (bolezen) lingering
dólg, -a, -oo (mnogo) poprej (pozneje) long before (after)
dólg, -a, -o (velik) ovinek a long way round
dólg, -a, -o rok long term
za dólg, -a, -oo časa for long
na dólg, -a, -oo in široko far and wide, at length
pripovedovati na dólg, -a, -oo in široko to spin out at great length
dan postaja dólg, -a, -o the days are getting longer (ali are lengthening)
soba je 20 čevljev dólg, -a, -oa the room is 20 feet long
imeti dólg, -a, -o jezik to know all the answers, to be a chatterbox (ali gossip)
imeti dólg, -a, -oe prste (figurativno krasti) to have light fingers, to steal
iti na dólg, -a, -oo potovanje to go on a long journey
padel je, kot je dólg, -a, -o in širok he fell spread-eagled on the ground

dólg dette ženski spol , obligation ženski spol ; culpabilité ženski spol , péché moški spol

brez dolgov exempt de dettes, sans dettes, net (quitte) de toute dette; (posestvo) non hypothéqué, non grevé d'hypothèques
plačati, poravnati, znebiti se dolgov payer (ali régler, s'acquitter de) ses dettes
delati dolgove faire (ali contracter) des dettes, s'endetter, se mettre dans les dettes
tičati (do vratu) v dolgovih, biti čez glavo v dolgovih être dans les dettes jusqu'au cou, être criblé de dettes, avoir des dettes par-dessus la tête
častni dolg dette d'honneur (ali sur parole)
državni dolg dette publique
menični dolg dette par acceptation, dette fondée sur une lettre de change
vojni dolg responsabilité ženski spol de la guerre
vojni dolgovi dettes de guerre
obljuba dela dolg chose promise, chose due; qui promet, s'oblige