Franja

híša casa f ; edificio m

Bela hiša Casa Blanca
dvojna hiša casa doble
enodružinska hiša casa habitada por una sola familia
javna hiša casa pública, burdel m
mestna hiša (magistrat) casa de ayuntamiento, palacio m comunal
polna hiša (gledališče) llenazo m
petnadstropna hiša casa de cinco pisos
rojstna hiša casa natal
sosedna hiša casa contigua (ali vicina)
stanovanjska hiša casa de vecindad
trgovska hiša casa de comercio
vikendska hiša casa para el fin de semana, casa veraniega
vrstna hiša casa alineada
imeti lastno hišo tener casa propia
iti od hiše do hiše ir de casa en casa
vsakdo je gospodar v svoji hiši cada cual manda en su casa
montažna hiša casa prefabricada

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

hit|er (-ra, -ro) schnell, rasch; uren: flink; odgovor ipd.: prompt; -schnell (kot blisk pfeilschnell); Schnell- (cesta die Schnellstraße, promet der Schnellverkehr, avtobus der Schnellbus, čoln das Schnellboot, postopek das Schnellverfahren, tečaj der Schnellkurs, tek der Schnellgang, tiskalnik der Schnelldrucker, zaviranje die Schnellbremsung, zamrzovanje die Schnellgefrierung)
hitrejši schneller
hitrejši od zvoka schneller als der Schall
postajati hitrejši beschleunigen, schneller werden

híter veloz; rápido

hitrejši od zvoka más veloz que el sonido
hiter v odločitvah pronto en las decisiones
hiter odgovor pronta respuesta f
hitra postrežba servicio m rápido
s hitrimi koraki a grandes pasos

hitróst velocidad f ; rapidez f

nadzvočna hitrost velocidad supersónica
maksimalna (minimalna) hitrost velocidad máxima (mínima)
poprečna hitrost velocidad media
začetna (končna) hitrost velocidad inicial (final)
hitrost poleta velocidad de vuelo
prevelika hitrost velocidad excesiva
merílec hitrosti (avto) taquímetro m; velocímetro m; aer acelerómetro m
omejitev (izguba) hitrosti limitación f (pérdida f) de velocidad
prekoračitev hitrosti exceso m de velocidad
s hitrostjo od ... a una velocidad de...
s hitrostjo 100 km na uro a razón de 100 kilómetros por hora
z vso hitrostjo (o avtu) a toda marcha
povečati (zmanjšati) hitrost aumentar ali acelerar (reducir) la velocidad

hlod samostalnik
1. (o lesu) ▸ rönkVsaj trije ali štirje delavci so bili potrebni za to, da so hlod razžagali v deske. ▸ Legalább három vagy négy munkásra volt szükség ahhoz, hogy a rönkből deszkákat fűrészeljenek.

2. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ tuskó, tapló
Kar se občutkov tiče, sem bolj hlod od človeka in kar traja, da jaz kaj dojamem. ▸ Ami az érzelmeket illeti, inkább tuskó vagyok: sokáig tart, amíg felfogok valamit.
Če je to izjemen napadalec ... katastrofa, on je en navaden hlod. Vsak prvošolec bi dal več golov. ▸ Ez egy kiváló csatár? Katasztrófa, teljesen tapló. Egy elsőosztályos több gólt rúgna.

hoditi (hódim) gehen, -gehen (naokrog umhergehen, nazaj zurückgehen, okoli herumgehen um, spredaj/naprej vorangehen, vzdolž entlanggehen, za nachgehen, jemandem hinterhergehen)
hoditi po čem (teptati) (etwas) treten, mit den Füßen treten
hoditi peš zu Fuß gehen, laufen
hoditi okoli česa um (etwas) steigen/herumstreichen
domišljavo hoditi stolzieren
dostojanstveno hoditi schreiten, dahinschreiten
hoditi s palico am Stock gehen
počasi hoditi trödeln, nuddeln, krebsen
hoditi s težavo, šepaje humpeln
hoditi tipaje tappen
tresoče hoditi [tappern] tapern
hoditi z muko sich irgendwohin quälen/schleppen
hoditi po stopnicah Treppen gehen/steigen
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen
hoditi v šolo zur Schule gehen
hoditi v kino ins Kino gehen, ein Kinobesucher sein
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein
figurativno hoditi lastna pota eigene Wege gehen
figurativno hoditi po krivih potih krumme Wege gehen
figurativno hoditi v črnini schwarz tragen, Trauer tragen
hoditi na izlete Wanderungen/Ausflüge machen
figurativno narobe hoditi komu (jemandem) nicht in den Kram passen
hoditi od vrat do vrat Klinken putzen
figurativno hoditi po glavi (ne iti iz glave) im Kopf herumgehen
hoditi po vodi medicina Wasser treten
figurativno hoditi komu v zelje (jemandem) ins Gehege kommen
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

höher višji; (besser) boljši; bolj; höhere Schule srednja šola, gimnazija, višja šola; höhere Gewalt višja sila; sich höher belaufen als biti višji kot; höher geht's nicht mehr! to je pa od sile!

hokejsko prislov
(o hokeju) približek prevedka ▸ jégkorong terén, jégkoronggal kapcsolatosMestni vrvež na Jesenicah je bil v tem tednu znova povsem hokejsko obarvan. ▸ Jesenice nyüzsgő városi életét ezen a héten ismét a jégkoronggal kapcsolatos események jellemezték.
Je član kluba, v katerem je hokejsko odrasel, v katerem je glavni. ▸ Annak a klubnak a tagja, ahol jégkorongozóként felnőtt és ahol ő a főszereplő.
Klub se hokejsko udejstvuje že od leta 1968. ▸ A klubban már 1968 óta működik jégkorongszakosztály.

holiday² [hɔ́lədi, -lidei] samostalnik
praznik, dan počitka
množina dopust, počitnice

bank holiday dan, ko so zaprte vse banke (praznik)
a busman's holiday dopust, na katerem opravljamo običajno delo
to have a holiday imeti prost dan, imeti počitnice
to have a holiday from s.th. oddahniti se od česa
to make (ali take) a holiday praznovati, vzeti si prost dan
on (a) holiday na dopustu
to go on holiday iti na dopust, počitnice
holiday with pay plačan dopust

homenaje moški spol fevdna prisega; spoštovanje, poklonitev

en homenaje de v znak spoštovanja do
en homenaje de sus méritos v priznanje njegovih zaslug
rendir (tributar) homenaje (a) komu spoštovanje izkazati
Homenaje de... poklonjeno od ... (v posvetilih)

Homērus -ī, m (Ὅμηρος) Homêr, starodavnikom najstarejši in najslavnejši grški pesnik, oče epskega pesništva, ki je spesnil znamenita junaška epa Iliado in Odisejo. Pripadal je jonskemu rodu Grkov: Ci., H., O., Q., Stat., Gell. Za nas je Homer (homersko vprašanje!) pesnik (ali bolje: dva), ki je uredil in združil prejšnje (manjše) epe, ki so se ohranjali skozi ustno izročilo. — Od tod

I. subst.

1. Homērida -ae, m (Ὁμηρίδης) homerjevec, posnemovalec Homerja (= κυκλικός): Pl. (?).

2. Homērista -ae, m (gr. ὁμηριστής) deklamator Homerjevih pesmi, rapsod: Petr.

3. Homērocentō -ōnis, m (gr. ὁμηροκέντρον) iz Homerjevih verzov skrpana pesem: Hier.

4. Homēromastīx -īgis, m (gr. ὁμηρομάστιξ) bič (= kritik) Homerja: Vitr. (o Zoilu [Ζώιλος]); metaf. vsak hud ali malenkosten kritik: Plin. Homērōnidēs -ae, m = Homērida: Pl. (?). —

II. adj.

1. Homēricus 3 (Ὁμηρικός) Homerjev, homerski: Q., Iuv., Tert., Agamemnon, Aiax Ci., versus Ci., Petr., carmen Mel., senex (= Nestor) Plin. iun., oratores Aus. pri Homerju.

2. Homērius 3 = Homēricus: scyphus Suet.

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

Homolē -ēs, f (Ὁμόλη) Hómola, gora v ftijski (Φϑία) Tesaliji, kjer so častili boga Pana: V. Od tod adj. Homolōis, -idis, f (Ὁμολωΐς) homolska, v pl. Homoloides (sc. portae) homolska vrata (v tesal(ij)skih Tebah): Stat.

honor, starejše honōs -ōris, m

I.

1. čast = počastitev, izkazovanje časti, odlika, odlikovanje, proslavitev: onus est honos Varr., non honor est, sed onus O., id vero nomine poena, non honor est O., honos alit artes Ci., honores rari, frequentes N., nullus honos huic defuit N., falsus honor H., meros audire honores H. same (zgolj) hvale, h. pauper Stat., sublimis Cl., honore aliquem antecedere ali praestare N., honorem (honores Pl.) alicui habere Ter., Ci., N., Cu. ali tribuere Ci., N. ali reddere Ter., L. ali dare O. ali praestare O., Plin. iun. ali honore afficere aliquem Ci. komu čast izkaz(ov)ati, habere aliquem in honore Ci. ep., Cu. v časti imeti koga, praecipuo honore habere aliquem C. posebno čast izkazovati komu, honore aliquem augere C. koga v veliko čast povzdigniti, alicui aliquid honori est Ci., Cu. komu je kaj na (v) čast, aliquid honori ducitur S. se šteje v čast, succedere in summum honorem Lucr., compellare aliquem multo honore V. s častnimi besedami, tali alloquitur honore Sil., honorem praefari Ci. ep. ali dicere Ci., Plin. reči „brez zamere“, reči „ne bodi grdo rečeno“, reči „z dovoljenjem“ (pri nespodobnih stvareh, ki jih hoče govornik povedati in se zaradi njih opravičuje): si dicimus: ille patrem strangulavit, honorem non praefamur (govorimo naravnost), sin de Aurelia aliquid aut Lollia, honor praefandus est Ci. ep. se moramo opravičiti, sine honoribus praefatis appellare nefas est Arn.; prav tako tudi: honos auribus sit Cu. ali honor sit habitus auribus Ps.-Q. brez zamere; honoris causā (gratiā) zaradi časti, pogosto z dodanim objektnim gen. alicuius = da se (kdo) počasti, da bi se (kdo) počastil, da koga počastim, da se komu izkaže čast, komu v (na) čast: quod mandasti, feci honoris gratiā Pl., quem honoris causā (gratiā) nomino Ci., Alcumenae honoris huius gratiā Pl., honoris causā tui Pl., vestri honoris causā Ter., honoris mei causā Ci., Matrinii honoris causā Ci., honoris Divitiaci et Aeduorum causā C., Romanorum honoris causā L., honoris tui habendi causā Gell.; v pomenu komu v (na) čast tudi: ad honorem alicuius L., ad honorem atque amplitudinem tuam Ci., in Iunonis honorem H., in honorem eius (Cloeliae) Plin., — patris Sen. ph., — sexūs Q., — virtutis Fl., in meum honorem Sen. ph.; s subjektnim gen.: triumphi honorem contemnere Ci., sepulturae honor Ci., Val. Max. ali mortis h. V., O. ali supremus humanae condicionis h. Val. Max. ali supremitatis h. Amm. = častni pogreb, — pogrebni sprevod, isto tudi samo honor: communi in morte honore carere Ci.; tumuli h. Sil. časten nagrobnik, caeli honore dignari O., honos exsilii T. častno pregnanstvo; occ.
a) čast = čaščenje, spoštovanje, čislanje, sveti strah: templum miro honore colebat V., tum neque nomen erat aut gloria monti V., Hannibale omni rerum et verborum honore exsequias celebrante L.; z objektnim gen. si quis Amatae tangit honos animum V., vomeris huc et falcis honos … cesset V.
b) cena, vrednost: est honor lacrimis O., sunt in honore et Creticae (cepae) Plin., et Pramnio (vino) … etiam nunc honos durat Plin., maximus tamen honos est in candido translucentibus Plin.

2. pooseb. Honos ali Honor Hónos, Hónor, bog časti, ki je imel svoje svetišče tik svetišča boginje kreposti (Virtus) pred kapenskimi vrati (porta Capēna); žrtvovali so mu z nepokrito glavo: L., Vitr., Val. Max., Aug., Symm., Romam quae asportata sunt, ad aedem Hónóris et Virtutis … videmus Ci.

3. meton.
a) a) čast = častno mesto, častna služba, dostojanstvo: qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., honoris amplissimi contentio Ci., honoris gradus Ci. častna —, službena stopnja, cursus honorum Ci. ep., h. regni N. kraljev(sk)a čast, curulis, tribunicius L., honores capere Ci., Plin. iun., Suet. ali petere N., honorem capere N. ali capessere T., honoribus fungi N., honoribus defunctus ali perfunctus Ci., honoribus (honore L.) uti Ci., S., Fl., ad honores ascendere Ci. ali pervenire L., honore acto L., honorem (honores Vell., Suet.) inire L., T., honore abire L., Suet. ali honores finire Vell., honoribus operam dare N., honor datur, creditur, committitur alicui Ci., vester (= vobis datus) h. Ci., quoniam neque virtuti honos datur neque … S., rapti Ganymedis honores (= točajstvo) V., persuades hoc tibi vere … multos saepe viros nullis maioribus ortos … amplis honoribus auctos (esse) H., nostro successit honori O. je stopil na moje častno mesto. b) častni naslov: honore contentum esse N., militari honore tribunos militum adpellare L.
b) častna daritev, — žrtev, častni dar: et quisquam … supplex aris imponet honorem? V., aris factus honos V., haud equidem tali me dignor honore V., Lenaeum libat honorem V. daritveno vino, Iunoni … iussos adolemus honores V., praesenti tibi maturos largimur honores H., aris mactare honores O. daritvena živina, nullos aris adolere honores O., alicui turis honorem ferre ali tribuere O. (častni) kadilni dar, date … mihi turis honores Pr., templis sacros largitur honores Val. Fl., crudus honos Stat., Roma antiquos templis indicit honores Sil., deûm regi instauratus honos Sil.; od tod: quamquam inter Latios Annae stet numen honores Sil. = med lacijskimi (ki so jih Latini častili) božanstvi, suum Baccho dicemus honorem V. hvalnico; occ. daritveni praznik, zahvalni praznik: Roma patrium servavit honorem V., ex illo celebratus honos laetique minores servavere diem V.
c) častna nagrada, častno darilo, (častno) plačilo: Ter., geminum pugnae proponit honorem V., praecipuos ductoribus addit honores (namreč v bojnih igrah) V., sine honore recedere O., h. medici Ci., medico honorem habere Ci. ep. zdravnika nagraditi.

II. zunanja čast =

1. ugled(nost), veljava (veljavnost), čislanost, sloves, slava, ime: quorum honos inveteravit et urbi huic et hominum famae Ci., sed et est et fuit summo propter ingenium honore Ci., in honore esse apud aliquem Ci. veliko veljati pri kom, qui honori inviderunt meo Ci., aliquid in honorem adducere Ci. čemu veljavo pridobiti, kaj uveljaviti, avidus honoris S., multusque animo recursat gentis honos V. slava, falso in honore ponere aliquem O. lažno slavo pripisovati komu.

2. meton. kar prinaša čast = lepota, krasota, okras, milina, dražest: silvarum honor V. ali tertius December … silvis honorem decutit H. ali frondis honores O. listni okras, listje, ruris honores H. poljski pridelki, quoscumque feret cultus tibi fundus honores H. ali aestatis honores (= fruges) Sil., non semper idem floribus est honor vernis H. cvetna krasota, aesculeae frondis honor O. hrastov venec, cinctus honore caput O. (ovit) z vencem na glavi = ovenčan, honore (= corōnā) carere O., capitis honor Plin. iun. venec, lactos oculis adflarat honores V. milino, milo dostojnost, angustis rebus addere honorem V. borne stvari polepšati, honor non omnibus astris Stat., humeris imponit honorem fulgentis saguli Sil., qui miro candoris honore lucet in aure lapis Stat., formae honores Sil., Phoebei Soractis honor Carmelus Sil. moč, h. armorum Sil. bleščeče orožje, non frontis parcit honori (= oculis) Sil., croceus honor Sil. zlatorumena barva.

honōrārius 3 (honor)

1. časten = zaradi časti ali v počastitev (dan, izvoljen, narejen), ki služi komu na (v) čast, ki se dogaja —: vinum Ca. fr. ali frumentum Ci. (namestnikom) za častno darilo dano, arbiter Ci., non honorariam operam amici … requirit Ci., docere debitum est, delectare honorarium Ci. se dogaja (poslušalcem) na čast, ludi Suet. ljudstvu na čast prikazovane, fumulus (= cenotaphium) Suet., munus Gell.; subst. honōrārium -iī, n častno darilo, (častna) nagrada: Icti., pozni pisci, h. decurionatus Traianus ap. Plin. iun. darilo = davščina cesarskemu zakladu za dekurionstvo.

2. ki sloni na uradnem dostojanstvu in oblasti rimskih uradnikov: ius h. Icti. iz odredb (ediktov) raznih oblastnikov, poseb. pravo, ki izhaja od pretorjev, actio Dig., curator Ulp. fr. ki se opira na take odredbe.

Honōrius -iī, m Honórij, sin cesarja Teodozija I., Arkadijev brat, vladar Zahodnorimskega cesarstva, umrl l. 423 po Kr. v Raveni: Aur., Cl. — Od tod

1. patron.
a) Honōriadēs -ae, m Honorijev sin: Cl.
b) Honōrias -adis, f Honorijeva hči; v pl.: Honoriades sorores Cl.

2. adj. Honōriānus 3 Honorijev: thermae Cod. Th.

honōrō -āre -āvī -ātum (honor)

1. častiti —, počastiti —, proslaviti (proslavljati) koga, čast izkaz(ov)ati komu, odlikovati —, obdariti (obdarjati) koga: nos ad honorandum Serv., Sulpicium cohortatus est Ci., nemo virtutem non honorabat Ci., ita honoratā virtute L., laudibus honorare aliquem Ci., meque regnumque meum gloriā honoravisti S. si proslavil, h. aliquem sella curuli L., corpus humanis honoribus Vell., donis honoramur Cu., honorarit eos an deceperit Q., h. certantium quemque Suet., aliquem luctu, dignis muneribus Aur., legato honorari Icti. volilo dobiti; v paronomaziji: plebei scitum, quo oneratus sum magis quam honoratus L. ki me bolj teži kot odlikuje (prim.: onus est honos Varr.).

2. slaviti, proslaviti (proslavljati), (o)krasiti: diem illum L., lyram flore Petr. — Od tod

I. pt. pf. honōrātus 3, adv. -ē

1. (o osebah in stvareh) čaščen, spoštovan, cenjen, slaven, ugleden, častitljiv: Pl., viri Ci., nusquam est senectus honoratior Ci., qui apud me multo honoratior fuit Ci., honoratus et potens N., multo illustrior atque honoratior N., apud plebem … nihilo se honoratiorem fore L., h. collegae L., h. Achilles H. slavni, h. cāni (sc. capilli) O., stellae summo caelo honoratae O. ugledno na visoko nebo postavljene, vetus et honorata familia Suet.

2. (le o stvareh) časten, cenjen: praefectura non honorata Ci., dies h. V., Cl., h. militia T., honoratior militia L., Amm., decretum honoratissinium L., rus honoratum O. za častno darilo dana njiva, te honoratā memoriā prosequar Val. Max., h. ministeria Cu., locus honoratissimus Vell., honorata sedes, custodia T., honoratissimum assensūs genus T., quod filium … honorate custodierant T., honoratius cremari Val. Max., aliquem revocare honoratius Iust., filium eius … honoratissime excepit Val. Max.

3. occ. z visoko (častno) službo počaščen, — odlikovan, ki je na visoki stopnji: Lamp., vir Ci., O., honorati quattuor filii Ci., beati, qui honorati sunt Ci., h. praetor O., Cato honoratiori parēre maluit Vell., filios honoratissimos reliquit Vell., h. senes T., starejši dostojanstveniki, honoratiorum circulis adsistere Amm.; pesn. enalaga: honoratis laurea digna comis O. vreden, da krasi lase višjega oblastnika. —

II. gerundiv honōrandus 3 častivreden, cenjen, spoštovan; v superl.: Paul. Nol.

*honte [ɔ̃t] féminin sram, sramota, ponižanje

j'ai honte sram me je
avoir honte sramovati se
se couvrir de honte blamirati se
j'avoue à ma honte priznam v svojo sramoto
faire honte à quelqu'un sramoto komu delati, osramotiti koga
faire honte de quelque chose à quelqu'un komu kaj očitati
mourir, pleurer, rougir de honte umreti, jokati, zardeti od sramu, sramote
perdre, mettre bas la honte (toute honte), avoir toute honte bue izgubiti vsako sramežljivost
tu n'as pas honte! fej! sram te bodi!
courte honte blamaža
fausse, mauvaise honte napačna sramežljivost