Franja

Zadetki iskanja

  • posrédi adv. frammezzo, dietro:
    kaj je posredi, da ni prišel come mai non è venuto
    če je stroj odpovedal, je najbrž posredi tovarniška napaka se la macchina non funziona, sarà per un difetto di fabbricazione
  • posredovánje (-a)

    1. n mediazione, intercessione; ufficio, buoni uffici; intervento:
    plačilo za posredovanje commissione, senseria
    urad za posredovanje agenzia (matrimoniale ecc.), ufficio di collocamento
    pogovori so bili uspešni zahvaljujoč posredovanju predstavnika OZN le trattaive sono state coronate da successo grazie ai buoni uffici del rappresentante dell'ONU
    kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti malgrado il tempestivo intervento del medico non lo si è potuto salvare

    2. presentazione; trasmissione:
    šol. posredovanje učne snovi presentazione della materia (di studio)
    posredovanje sporočil trasmissione dei messaggi
    posredovanje znanja trasmissione del sapere, delle conoscenze
  • posŕkniti (-em) perf. fare un sorso; bere:
    mrežica na dotoku preprečuje, da bi v filtrirno napravo posrknilo ribe in večje kose smeti la reticella dell'afflusso impedisce il risucchio nel filtro di pesci e rifiuti di un certo volume
  • possédant, e [pɔsedɑ̃, t] adjectif imajoč v posesti; kapitalističen; masculin lastnik; kapitalist

    classe féminin possédante razred kapitalistov
  • possédé, e [pɔsede] adjectif obseden (de od); masculin, féminin obsedenec, -nka

    possédé du diable obseden od hudiča
    exorciser un possédé izganjati hudiča iz obsedenca
  • possibile

    A) agg. možen, mogoč:
    come è possibile? kako to, da?
    rendere possibile omogočiti, omogočati

    B) m možno, mogoče:
    nei limiti del possibile v mejah možnega
    farò tutto il possibile per aiutarti storil bom vse, kar bom mogel, da ti pomagam
  • pòst (pôsta) m

    1. rel. digiuno; giorno di digiuno, tempo di digiuno:
    držati se posta osservare il digiuno
    prelomiti post rompere il digiuno

    2. pren. digiuno, astinenza, dieta:
    hoče shujšati in zato se je odločil za občasen post volendo dimagrire si è deciso di seguire temporaneamente una dieta
  • pōsta f

    1. postajališče; stojišče (v hlevu)

    2. lovstvo čakališče, preža:
    stare alla posta (di) pren. prežati (na)

    3. postaja, postajališče (za kočije, sle ipd.)

    4. pošta:
    spedire per posta poslati po pošti
    posta aerea letalska pošta
    fermo posta poštno ležeče

    5. pošta, dopisovanje:
    a stretto giro di posta z obratno pošto

    6. igre vložek:
    la posta in gioco è molto alta pren. tveganje je veliko

    7.
    a posta (apposta), a bella posta nalašč
  • postájati1 (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

    1. divenire, diventare, farsi:
    postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
    postati grd diventare brutto, imbruttire
    postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
    postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

    2.
    postati odveč essere di troppo, superfluo
    postajati všeč cominciare a piacere

    3. (s smiselnim osebkom)
    postati (komu)
    dolgčas annoiarsi
    postati (komu)
    slabo sentirsi male
    postati (koga)
    sram, strah vergognarsi, prendere paura
    postati (komu) žal dispiacere

    4. impers.
    postajati, postati hladno far freddo
    postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
    postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
    postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
    bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
    postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postati oče diventare padre
    postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
    postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
    postajati bolj prebrisan smaliziarsi
    bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
    med. postajati kroničen cronicizzarsi
    postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
    postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
    postajati predrzen insolentire
    agr. postajati snetljiv volpare
    postajati trmast incaponirsi
    postajati žaltav irrancidire
  • postal, e, aux [pɔstal, -to] adjectif poštni

    avion masculin postal poštno letalo
    boîte féminin postale poštni predal
    caisse féminin d'épargne postale poštna hranilnica
    carte féminin postale dopisnica
    carte féminin postale illustrée razglednica
    colis masculin postal poštni paket
    franchise féminin postale oprostitev poštnine
    récépissé masculin postal poštna prejemnica, potrdilo o prejemu
    service masculin postal aérien letalska poštna služba
    taxe féminin postale poštna pristojbina
    Union féminin postale universelle Svetovna poštna unija
    virement en postal poštno nakazilo
    voiture féminin postale, fourgon masculin postal poštni avto
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • poste1 [pɔst] féminin poštni urad, pošta

    par poste po pošti, s pismom
    poste centrale, (familier) grande poste glavna pošta
    poste aérienne, avion zračna, letalska pošta
    poste ambulante železniška (vlakovna) pošta
    poste militaire, aux armes vojna pošta
    poste par pigeons pošta z golobi pismonoši
    poste pneumatique tubulaire cevna pnevmatična pošta
    poste restante poštno ležeče
    administration féminin générale des postes glavna poštna direkcija
    bureau masculin de poste poštni urad
    date féminin de la poste datum poštnega pečata
    cachet masculin de la poste poštni pečat
    employé, e masculin, féminin de poste poštni, -a nameščenec, -nka
    envoyer, expédier par la poste poslati po pošti
    mettre une lettre à la poste (familier) oddati pismo na pošti
    passer comme une lettre à la poste (familier) gladko (naprej) iti
  • posteā-quam, conj. = post, po pomenu in skladu = postquam potem ko, ko, kadar, odkar (Ci. uporablja ta veznik pogosteje kot postquam): Asc., Col., Sen. ph., Q., Ps.-Q., Plin., Gell., G., Ap., Eutr., Iust., Lamp., Vop. idr.

    1. z ind.
    a) z ind. pf.: posteaquam victoria constituta est, erat Roscius Romae frequens Ci., posteaquam rebus gestis mentes vestras voluntatesque mutastis Ci., posteaquam illa petitionis magna cura liberatus sum Ci., postea vero quam participem negoti Scaurum accepit S., posteaquam es designatus Ci., cuius in regnum posteaquam Lucullus cum exercitu venit Ci., posteaquam ab armis recesserunt Ci., posteaquam eos imitari coepit quos ipse perverterat Ci., posteaquam et sedem et aram et nomen invenit Ci., posteaquam ubi cenabant plura facere coeperunt Varr., posteaquam in vulgus militum elatum est C., idem posteaquam Ganymedes in concilio confirmavit sese et eas quae essent amissae restituturum Auct. b. Alx., posteaquam maius imperium est nactus et largitione magistratuum corruptus est N., at Hamilcar, posteaquam mare transiit in Hispaniamque venit N., posteaquam eam lectionem nemo ratam habuit L., quae posteaquam litteris Scipionum Romae volgata sunt L.
    b) z ind. plpf.: P. Africanus, posteaquam bis consul et censor fuerat, L. Cottam in iudicium vocavit Ci., itaque posteaquam castra non potuerant potiri Uticam se in oppidum coniecerunt Auct. b. Afr., Theseus posteaquam a Troezene venerat et audiit quanta calamitate civitas afficeretur Hyg.
    c) z ind. impf. za izražanje trajajočega ali ponavljajočega se dejanja: Eros, posteaquam e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur, confugit in Roscii domum Ci.
    d) z ind. pr., če je v glavnem stavku pr.: plane relegatus mihi videor, posteaquam in Formiano sum Ci.

    2. s cj. plpf.: posteaquam Tyrum venissent, tum afflictari lamentarique coepisse Ci., scriptum a Posidonio est triginta annis vixisse Panaetium, posteaquam libros de officiis edidisset Ci., posteaquam agros et cultum et copias Gallorum homines feri ac barbari adamassent C., posteaquam flamma circa illam materiam virgas comprehendisset Vitr.
  • póstelja (-e) f letto; ekst. (ležišče) posto letto; (prenočišče) pernottamento;
    postlati, pospraviti posteljo fare, rifare il letto
    preobleči posteljo cambiare le lenzuola, cambiare il letto
    uleči se na posteljo, v posteljo mettersi a letto, sdraiarsi sul letto
    stranici, zglavje postelje sponde, capo del letto
    postelja za dve osebi letto a due piazze
    zakonska postelja letto matrimoniale
    zložljiva postelja letto ripiegabile
    močiti posteljo bagnare il letto
    pren. dvigniti iz postelje (zbuditi) buttare giù dal letto
    pren. prikleniti, prikovati na posteljo inchiodare al letto
    iti zgodaj v posteljo andare a letto con le galline, andare a letto presto
    evf. iti s kom v posteljo andare a letto con qcn.
    pren. cel dan prekladati se po postelji starsene a letto tutto il santo giorno
    pren. dajati kaj na Prokrustovo posteljo mettere qcs. sul letto di Procuste
    ležati na smrtni postelji essere sul letto di morte
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla tavola e dal letto
  • postérieur, e [pɔsterjœr] adjectif poznejši, naknadni; zadnji, zadajšnji; mlajši (à kot); masculin, familier zadnjica

    ce document est postérieur au début de ce siècle ta listina je mlajša kot začetek tega stoletja
    la partie postérieure de la tête zadajšnji del glave
    tomber sur son postérieur pasti na zadnjico
  • post-merīdiem, adv. (post in merīdies) popoldne, popoldan (naspr. antemerīdiem): Char. Soobl. po-merīdiem: inde „belligerare, pomeridiem“ et illa Censori Catonis „dicae faciaeque“ m littera in e mollita Q.

    Opomba: Prim. tudi una decrescente eximito postmeridie sine vento austro Ca.
  • post-quam ali (pri Ci. še pogosteje) post-eā-quam, conj. (ixpt.) (zgolj v časovnem pomenu) potem ko, ko, kadar, odkar

    1. z ind. pf. pri zaporednosti dejanj, kadar navajamo dejstvo ali izražamo enkratno dejanje; v glavnem stavku stoji pf., historični pr. ali historični inf.: Pl. idr., eo postquam Caesar pervenit, obsides, arma poposcit C., postquam non impetravit, credo, ut in gratiam me cum rediret, libellum mihi dat Ci., posteaquam in Siciliam veni, repente istius amicus factus est Ci.; redkeje stoji v glavnem stavku impf.: posteaquam propius successerunt, transfodiebantur C.

    2. z ind. plpf., če je presledek med dejanjema izražen ali si ga lahko mislimo: Cu., Vell. idr., Hannibal anno tertio, postquam domo profugerat, Africam accessit N., Africam, postquam bis consul fuerat, Cottam in iudicium vocabat Ci., Iugurtha, postquam oppidum Capsam … amiserat, ad Bocchum nunitos misit S.

    3. z ind. impf. ali s historičnim inf., kadar izražamo stanje ali ponavljajoče se dejanje: Cu. idr., Labienus, postquam fossae vim hostium sustinere non poterant, Caesarem certiorem facit C., Eros, posteaquam e scaenā explodebatur (tj. vsakokrat, kadar je nastopil), confugit in huius domum Ci., Iugurtha, postquam omnis Numidiae potiebatur S. = odkar je imel vso Numidijo v svoji oblasti, at postquam exui aequalitas T.

    4. z ind. pr., ki
    a) izraža sedanje stanje kot posledico preteklega dejanja: Kom. idr., relegatus mihi videor, postquam in Formiano sum (= p. in Formianum vēni) Ci.
    b) stoji kot historični pr. nam. pf.: Pl. idr., Turpilius … postquam sese parum expurgat, condemnatus verberatusque capite poenas solvit S., quem posteaquam videt non adesse, furere coepit Ci.

    5. s cj. plpf. (po zgledu veznika cum): postquam filium in cornu scribae humiliorem fortunā suā locum obtinentem conspexisset Val. Max.; klas. le s cj. pr. ali pf. v odvisnem govoru: L., Cu.

    II. (s postranskim vzročnim pomenom) ko = ker: postquam inanis sum Pl., postquam sensit Ter.

    Opomba: Pogosto ločeno: postea autem quam, postea vero, quam Ci.
  • postráni adv.

    1. obliquamente, di traverso; di, a sghimbescio, storto, di sbieco:
    nos ima postrani ha il naso storto
    klobuk si je dal postrani si è messo il cappello sulle ventitré, di sghimbescio
    pren. gledati postrani guardare storto, a stracciasacco, in tralice, di sbieco, di traverso; guardare in cagnesco

    2. extra:
    zaslužiti postrani guadagnare extra
    pog. imeti otroka postrani avere un figlio illegittimo
  • postulant, e [pɔstülɑ̃, t] masculin, féminin prosilec, -lka
  • posvéčati (-am) | posvetíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. dedicare, dare; ekst. destinare, trattare:
    življenje posvetiti znanosti dedicare la vita alla scienza
    prvi del knjige je posvečen splošnim temam la prima parte del libro tratta di argomenti generali

    2. dedicare, mettere:
    posvetiti vse svoje moči mettere tutte le proprie energie

    3. rel. ordinare, consacrare; intitolare:
    posvetiti v duhovnika ordinare sacerdote
    posvetiti cerkev, oltar consacrare una chiesa, un altare
    cerkev je posvečena sv. Juriju la chiesa è intitolata a S. Giorgio

    4. pren. iniziare a:
    posvetiti koga v skrivnosti iniziare qcn. ai segreti

    B) posvéčati se (-am se) | posvetíti se (-ím se) imperf., perf. refl. dedicarsi, darsi; attendere; abbracciare la causa:
    posvečati se družini dedicarsi alla famiglia
    posvetiti se študiju attendere agli studi, dedicarsi agli studi
    posvetiti se revolucionarni stvari abbracciare la causa della rivoluzione
    ves se posvetiti, posvetiti se z dušo in telesom čemu darsi anima e corpo a qcs.