Franja

terrasser [tɛrase] verbe transitif nasipati (z zemljo), podpreti z nasipom; prekopavati zemljo; podreti; zrušiti na tla

terrasser son adversaire na tla vreči nasprotnika
terrasser un ennemi popolnoma premagati sovražnika
terrasser quelqu'un (figuré) utišati koga, k molku koga pripraviti
les gardes blancs ont été terrassés belogardisti so bili premagani
l'annonce de cette mort l'a terrassé vest o tej smrti ga je strla
être terrassé par la maladie biti strt, uničen od bolezni

terraza ženski spol terasa, ploščad; lončena posoda z dvema ročajema

terré, e [tɛre] adjectif nasut z zemljo, pokrit s prstjo; ukopan v zemljo

les soldats terrés dans les tranchées v strelne jarke ukopani vojaki

terrer [tɛre] verbe transitif zasuti, pokriti z zemljo

se terrer ukopati se v zemljo, figuré skriti se, ne se pokazati
il se terre chez lui on se večne pokaže, tiči doma

territory [téritəri] samostalnik
ozemije, področje, teritorij, zemljišče kake dežele z določenimi mejami
figurativno področje, območje; deželno področje
ekonomija področje trgovskega potnika
šport polovica igrišča

Territory ameriško pokrajina, ki še ni dobila ranga zvezne države

terrorize [térəraiz] prehodni glagol
strahovati, vladati s strahovanjem, z nasiljem; ostrašiti; terorizirati

tessellate [tésileit] prehodni glagol
teselirati, obložiti z mozaičnimi kamenčki ali kockami

tessellated pavement teselaren tlak

tessellation [tesiléišən] samostalnik
obložitev (tal) z mozaičnimi kamenčki ali kockami; mozaično delo, mozaik

tessera -ae, f (gr. τέσσαρες, τέσσαρα, jon. τέσσερα)

1. četverokotnik, štirikotnik, kvadrat, štiriogelnik, od tod kocka (starejše kóber) za igranje (imela je šest zaznamovanih strani; gl. talus): tesseras iacĕre Ci. ali mittere O. = tesseris ludere Ter., tesserarum iactus L. kockanje, homines se ad tesseras (kockanje) conferunt Ci.; occ. štirikotnik za polaganje podov = mozaični kamenček, mozaična deščica: palliorum Plin., tesseris struere pavimenta Vitr. položiti (polagati) pod iz kockastih deščic, pavimentum struere ex tesserā grandi Plin.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, listek z napisom (starejše belèg, beléžen (f), znamka), in sicer
a) lesena tablica z označujočim napisom: Iust.
b) tablica, izkaz, izkaznica, značka, oznaka; ko jo je posameznik pokazal, je dobival prirodnine (naturalije) ali denar: frumentaria ali frumenti Suet., Iuv. nakaznica (izkaznica) za žito, nummaria Suet. nakaznica (izkaznica) za denar.
c) tessera hospitalis gostinska značka (oznaka), gostinsko znamenje, znak gostinskega prijateljstva (gr. σύμβολον), po katerem so se spoznavali gostinski prijatelji: Pl. idr., apud nos confregisti tesseram Pl. zlomil si gostinsko znamenje (značko) = razdrl si gostinsko zvezo, konec je najinega gostinskega prijateljstva.
d) tablica, na kateri je bilo napisano vojaško geslo ali povelje; od tod

3. meton. vojaško (bojno) geslo, vojaška parola, vojaško povelje, vojaški ukaz (starejše povêlek), bojni krik (gr. σημεῖον, lat. tudi signum): tessera per castra ab consule data L., it bello tessera signum V., omnibus tesseram dare L.

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

tēstāceus 3 (tēsta)

1. opéčen, opéčnat, lončén: vas, vasculum Hier., pavimentum, structura Vitr., opus Plin. iun. = subst. testāceum -ī, n delo ali izdelek iz opeke: Plin.; meton. opekast = opéčn(at)e barve: gemma, pira Plin.

2. lupinast, z lupino pokrit, lupino imajoč: insectorum omnium et testacei operimenti oculi Plin. oči vseh žuželk in lupinarjev, omnia testacea Plin. vsi lupinarji.

tēstāmentārius 3 (tēstāmentum) oporóčen, testamentáren, testamentáričen, z oporoko (po oporoki) dosežen (pridobljen): lex Ci. zakon o oporokah, adoptio Plin., hereditas Icti.; subst. tēstāmentārius -iī, m

1. pisec oporoke, testamentar: Ulp. (Dig.).

2. (v negativnem pomenu) pisec in podtikovalec lažnih oporok (falsarius pa je uničevalec ali ponarejevalec oporok): neque enim de sicariis veneficis testamentariis furibus peculatoribus hoc loco disserendum est Ci., cum sororis adultero, cum stuprorum sacerdote, cum venefico, cum testamentario, cum sicario, cum latrone Ci.

testarada ženski spol, testarazo moški spol sunek z glavo; trmoglavost

testata f

1. zgornji, skrajni del; čelo:
le testate del canapè naslonjali kanapeja
la testata del carro čelo voza
la testata di una colonna čelna stran stebra
la testata del letto posteljno zglavje
testata della valle gornji del doline

2. publ.
testata del giornale naslov časopisa; ekst. časopis

3. voj. glava:
missili a testata nucleare rakete z atomsko glavo

4. udarec z glavo

5. šport udarec z glavo

testieren Recht zapustiti z oporoko; izdati potrdilo (o), potrditi

tèstija ž (t. testi, perz.) loncen vrc za vodo, hruškaste oblike, z rocem in dulcem

tēstūdineus 3 (tēstūdō)

1. želvast, želvji: gradus Pl.

2. z želvovino obložen (okrašen): lectus Varr., lyra Pr., Tib., hexaclinon Mart. Od tod subst. tēstūdinea -ōrum, n z želvovino obloženo (okrašeno) pohištvo: Dig.

tête-de-loup [tɛtdəlu] féminin okrogla ščet z dolgim ročajem za čiščenje stropov

tethalassōmenos -ī, m (gr. τεϑαλασσωμένος οἶνος) „mórjevec“, „morník“ = z morsko vodo zmešano vino: in aliis autem gentibus simili modo factum tethalassomenon vocant, thalassiten autem vasis musti deiectis in mare Plin.

tétraptère [-ptɛr] adjectif štirikrilen; masculin žuželka z dvema paroma kril