Franja

ἀκήν adv. ep. molče, tiho, mirno; ἀκὴν ἐγένοντο σιωπῇ popolnoma so umolknili.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἀμβροσία, ἡ, ep. ion. -ίη, ambrozija, jed in mazilo bogov, krma njih konj, (ker so tudi te smatrali za nesmrtne).

ἀμνίον, τό [Et. sor. ἄμη vedro, ἀμίς posteljna posoda] ep. posoda, v katero so prestregali kri darovane živali, darilna skledica.

ᾰ̓μοιβός, ὁ 1. ep. zamenjajoč, namestnik; ἀμοιβοὶ ἦλθον prišli so, da bi stopili na njih mesto. 2. poet. τινός v nadomestilo za kaj.

Ἀμφι-κτύονες, οἱ zaveza dvanajstih držav za skupno obhajanje svečanosti na čast Apolonu in Demetri. – Ἀμφικτυονίς, ίδος, ἡ priimek Demetre, ki so jo častili v Anteli.

ἀμφι-λῠ́κη, ἡ (λευκός) ep. νύξ (so)mrak, jutranji svit.

ἀμφι-φοβέομαι pass. ep. [3 pl. aor. pass. ἀμφεφόβηθεν] begam okrog koga τινά; ἕτεροι δέ μιν ἀμφεφόβηθεν okrog njega so se spustili v beg, so se razpršili.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνα-παύω, ion. ἀμ-παύω I. act. 1. storim, da kdo neha, konča; odvračam koga od česa, oviram koga, τινά τινος; χειμὼν ἀνέπαυσε ἔργων zima je povzročila, da so ljudje nehali delati. 2. dam počitek, pustim (komu), da se oddahne, στράτευμα ustavim (od časa do časa), πλάνου oprostim, rešim, σῶμα krepim, poživljam, ἐμαυτόν odpočijem se, βοήν končam. II. med. 1. neham τινός, počivam, počijem si, odpočijem se, στράτευμα se ustavi, počiva; πόλεμος ἀναπέπαυται vojna je končana; διανοίας odstopim od, opustim misel. 2. mirujem, grem k počitku, spim, imam mir, umirim se.

ἀν-εχέγγυος 2 ki ne jamči, ki ne upa na uspeh; διὰ τὸ τὴν γνώμην ἀνεχέγγυον γεγενῆσθαι ker so izgubili zaupanje do samega sebe = ker so obupali nad srečnim uspehom.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἄνεω, ἄνεῳ ep. (z γίγνομαι, εἰμί, ἧμαι) molče, mirno, tiho, ἀ. ἐγένοντο umolknili so, osupnili so.

ἀν-ήκω 1. sem gori prišel, dospel, gori segam, razprostiram se (do) εἴς τι; τοὖργον τόδε μεῖζον ἀνήκει ἢ κατ' ἐμὰν ῥώμαν to delo presega moje moči; πρόσω τῆς ἀρετῆς zelo sem napredoval v vrlini, sem zelo vrl; ἐς τοῦτο θράσεος ἀνήκω prišel sem do tolike predrznosti; ἐς τοῦτο εὐηθείης do tolike lahkomiselnosti; φρενῶν … ἐς τὰ ἐμεωυτοῦ πρῶτα οὔκω ἀνήκω nisem še prišel do najvišje stopinje svojega spoznanja; ἐς οὐδὲν ἀνήκει to ničesar ne dokazuje, ni nikake važnosti; γεωπεῖναι ἐς τὰ μέγιστα ἀνήκοντες so zelo ubogi na zemljišču. 2. ἀνήκει εἴς τινα zavisno je (zavisi) od koga, ἔς τι nanaša se na kaj. 3. NT spodobi se, primerno je; τὸ ἀνῆκον kar se spodobi.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἀ-νόστιμος 2 ἄ-νοστος 2 (νόστος) ep. brez povratka, kdor se ne povrne, θῆκαν ἀνόστους preprečili so njim povratek.

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.

ἀντι-κλάζω storim, da se nasproti razlega; μέλος βακχεῖον ἀντέκλαζον ἀλλήλαις so pele vrsteč se pesem Bakhu na čast.

ἀντιλογία 1. protigovor, prigovor, ugovor NT. 2. a) NT pravda, prepir, nasprotovanje, πρός τινα sovraštvo; b) sodnijska obramba, vzajemna razprava; ἦλθον ἐς ἀντιλογίαν prišli so k vzajemni razpravi = začeli so navzkrižna mnenja razkladati; ἀντιλογίαν ἐν αὑτῷ ἔχειν imeti (v sebi) opravičevalne izgovore.