Franja

otánjiti òtānjīm
I.
1. stanjšati
2. biti na tesnem: otanjiti novcem
II. otanjiti se stanjšati se

otefèričiti -īm prebiti čas v zabavi na deželi, gl. teferič: tamburice, moja veselice, dosta smo ti oteferičili

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

otpíjati òtpījām
1. odpivati: otpijati od pune čaše
2. odpivati, odzdravljati na zdravico

òtpirati se -rēm se izgovarjati se na koga, valiti krivdo na koga: otpirati se na koga

òtpis m
1. odpis: otpis duga, potraživanja, poreza
2. vladarjev odpis, reskript, odgovor na pismo: carev otpis
3. odgovor na pismo, odpis

otpísati òtpīšēm
1. odpisati: otpisati dug
2. odpisati, odgovoriti na pismo: otpisati na pismo
3. odpisati, izbrisati iz seznama (živih): otpisati koga; taj je već odavno otpisan

òtpiti ȍtpijēm, òtpīj, òtpih ȍtpī, ȍtpio ȍtpīla
1. odpiti: otpiti od prepune čaše
2. odpiti na zdravico

otporúčiti otpòrūčīm odgovoriti na sporočilo: na poruku je otporučio

otporučívati -rùčujēm odgovarjati na sporočilo

ȍtporuka ž odgovor na sporočilo

otpr̀kositi -īm na kljubovanje, na trmo odgovoriti s kljubovanjem, s trmo: njezin prkos ja bih otprkosio

otpr̀vē prisl. na prvi mah: otprve pogoditi; diverzija na pruzi nije uspela otprve, pa ni drugi put

otpućívati se otpùćujēm se odpravljati se na pot

otpútiti se òtpūtīm se odpraviti se na pot: obojica se otputiše svaki svojoj kući

otrésati òtrēsām
I.
1. otresati: otresati koplje, prašinu, snijeg s cipela, s odijela
2. otresati ruke umikati se, umakniti se: ja od tebe već otresam ruke ne maram več zate
II. otresati se
1. otresati se: siromaha se svatko otresa
2. stresati jezo na koga: otresati se na koga

otrésti otresem
I.
1. otresti: otresti prah z obleke, sneg z drevesa; otresti sadje
2. otresti jezo na koga iskaliti svoj bijes, bes na kom
II. otresti se
1. otresti se, osloboditi se, otarasiti se, kurtalisati se: otresti se vsiljivcev, rivala, pomislekov, skrbi; otresti se dela, dolžnosti
2. otresti se, okositi se, osjeći se, oseći se: grdo se je otresla na moža

ottocentesco agg. (m pl. -chi)

1. ki se nanaša na devetnajsto stoletje

2. umet., lit. ki se nanaša na ottocento

ottocentista

A) agg.

1. ki se nanaša na devetnajsto stoletje

2. umet., lit. ki se nanaša na ottocento

B) m, f (m pl. -ti)

1. pisatelj, umetnik devetnajstega stoletja

2. pisatelj, umetnik italijanskega ottocenta; ottocentist

3. strokovnjak (-inja) za ottocento

4. šport osemstometraš, osemstometrašica

ottocentistico agg. (m pl. -ci)

1. ki se nanaša na devetnajsto stoletje

2. umet., lit. ki se nanaša na ottocento