Franja

pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

na pámet by heart
zdrava pámet common sense, sanity
si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
ali si pri pámeti? are you in your right mind?
sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
priti k pámeti to come to one's senses
kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
(iz)računati na pámet to calculate mentally
učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
ko te bo pámet srečala... when you see reason...

pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza

pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

s pametjo con sentido
na pamet de memoria
počasne pameti fam duro de mollera
zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
(on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más

pamtivek samostalnik
izraža poudarek, lahko izraža negativen odnos (o časovni oddaljenosti) ▸ emberemlékezet, ősidő, őskorKamen kot gradbeni element se že od pamtiveka uporablja v gradbeništvu. ▸ Az építészetben a követ már emberemlékezet óta használják építőanyagként.
Domačini so tukaj od pamtiveka živeli bolj za sproti, od riža in rib. ▸ Itt a helyiek ősidők óta rizsből és halból éltek.
Pa ne moreš nositi za vratom mrtve lisice, saj nismo v pamtiveku in se ne pobijamo z gorjačami. ▸ De nem hordhatsz döglött rókát a nyakadban, mert nem az őskorban élünk, és nem öljük egymást bunkókkal.

Pān, Pānis in Pānos, acc. le Pāna, m (Πάν) Pán, Merkurjev ali Jupitrov sin, poseb. v Arkadiji čaščen gozdni in pašni bog, varuh krotkih in divjih čred, zaščitnik lovcev in pastirjev, iznajditelj siringe, kot gozdni bog strah popotnikov, upodabljan z rogovi, repom in kozlovskimi nogami: Ci., V., O., Lucr., Sil., Val. Fl., Macr., Hyg. idr. — Pl. Pānes -um Páni, o Panu podobnih gozdnih in poljskih božanstvih: Col. poet., Mel., Sid., pinu praecincti cornua Panes O.

pandus 3 (pandere) vdrt, vbokel, upognjen, ukrivljen: Mart., Q., Vitr. idr., lances V. votle, carinae V., cornua O. (vbokli upogib je med rogovoma, ki si jih moramo zamisliti kot celoto), iuga O., naris O. potlačen, asellus O. z upognjenim hrbtom, delphini O. z vzbočenim hrbtom, suspiciens pandos autumni pondere ramos O. šibeče se veje; kot priimek Pandus -i, m Pánd =„Upognjenec“, npr. Latinius Pandus T.

pane¹ m

1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

2. kulin.
pan di Spagna kolač

3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice

5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)

panno m

1. blago, tkanina:
c'è panno da tagliare pren. tu se da zaslužiti
tagliare il panno sugli altri pren. računati, zanašati se na druge

2. tekstil sukno:
panno funebre, mortuario mrliški prt

3. kos blaga, platna:
panno incerato povoščeno platno
essere bianco come un panno lavato pren. biti mrliško bled, bled kot krpa

4.
panni pl. obleka, oblačilo:
panni leggeri, pesanti lahka, zimska obleka
non stare nei propri panni pren. biti ves iz sebe od sreče
se io fossi nei tuoi panni pren. če bi bil na tvojem mestu
tagliare i panni addosso a qcn. koga opravljati

5. pren. kožica

pannus -ī, m (prim. got. fana, stvnem. fano tkanina, sukno, stvnem. gundfano zastava)

1. kos sukna, trak, krpa, capa, cunja: O., Sen. ph., obstetrix pannos lavit H., purpureus adsuitur pannus H., p. lineus Plin.; kot robec, prtiček, servieta: Mart.; kot preveza, oglavna poveza: O., Val. Max.; kot obveza, (p)ovoj: Plin.; kot vrečica, mošnjica, rutica, v kateri se kaj shrani: Petr.; occ. razcefrana borna obleka: Ter., Mart., Suet., Fides, velata panno H., duplex p. H. (o dvojnem ogrnjenem plašču stoikov).

2. metaf. navzdol viseč (menda cunjast) izrastek (na drevesih): e glandiferis sola quae vocatur aegilops fert pannos arentes Plin.

Opomba: Heterocl. dat. in abl. pl. pannibus: Enn. fr.

paño moški spol sukno, tkanina, blago; zavesa, zagrinjalo; materino znamenje

paño sin batanar, paño loden loden
acudir al paño (fig) iti na limanice
guardar como oro en paño varovati kot zenico svojega očesa
ser del mismo paño biti eno in isto
paños pl obleka
en paños minores še neoblečen, v negližeju

panoramique [-mik] adjectif panoramski, z lepim razgledom

carrosserie féminin panoramique karoserija z obsežno stekleno ploskvo za čim boljši razgled; masculin premikanje filmskega ali televizijskega aparata, kot ga vrti snemalec

panse [pɑ̃s] féminin, zoologie prežvekovalnik, vamp; familier velik trebuh, trebuh steklenice, vaze; okroglina (črke)

il a les yeux plus grands que la panse ima večje oči kot želodec
crever la panse à quelqu'un ubiti koga
se remplir la panse, s'en mettre plein la panse napolniti, nabasati si želodec

pantalla ženski spol senčnik, zaslon, ekran, zaslonilo pri peči ali kaminu; slamnat mož

pantalla amarilla, pantalla de compensación (fot) rumenica
el arte de la pantalla filmska umetnost
un(a) artista de la pantalla filmski umetnik, -ica
un as de la pantalla filmski zvezdnik
retirarse de la pantalla opustiti filmanje (igralec)
salir en la pantalla nastopiti kot filmski umetnik

Pantarces -is, m (gr. πανταρκής) Pantárk = „Vsem pomagajoči“, Jupitrov vzdevek; kot nom. propr.: Arn.

papa ženski spol laž, »raca«; ničvredna stvar

no saber una papa kot noč neumen biti, butast biti

papero m

1. gosak:
i paperi menano a bere le oche pren. pišče več ve kot kokoš

2. pren. pog. tepec; nesposobnež

papessa f

1. papežinja

2. šalj. nesposoben, slab papež

3. pren. šalj. bogata ženska, ženska, ki živi v izobilju:
fare una vita da papessa živeti kot črv v loju

4. igre dvojka (pri taroku)

pápeški papal, del papa; pontificio ; (zaničljivo) papista

papeški muncij nuncio m apostólico
biti bolj papeški kot papež ser más papista que el papa
papeška krona tiara f

pāpiliō -ōnis, m

1. metulj: Col., Plin., Mart., ferali mutant cum papilione figuram O. (o metuljih, ki so bili upodobljeni na nagrobnih spomenikih kot podoba duše).

2. šotor (od tod fr. pavillon), paviljón: Tert., Vulg., in expeditionibus apertis papilionibus prandit atque coenavit Lamp.

papillon [papijɔ̃] masculin metulj; metuljček (ovratnica); letak; listek o prestopku; plinski gorilnik; dušilna zaklopka; vijak s krilci; figuré nestalen, vetrnjaški, vihrav človek

papillons noirs pluriel črne, melanholične, žalostne misli
papillon de nuit nočni metulj
nœud masculin papillon metuljček (kravata)
filet masculin à papillons mreža za ulov metuljev
être vif comme un papillon biti živ kot živo srebro
l'agent a mis un papillon au pare-brise de la voiture policist je položil listek o prekršku na vetrobran avtomobila
minute papillon! minuto počakajte!
brasse féminin papillon prsno plavanje, metuljček