Franja

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sŕkati

srkati (kaj) sorber, beber a sorbos; hacer ruido al beber (ozir. al comer)
srkati kavo tomar el café a sorbitos

Staatsaffäre, die, državna zadeva, državna afera; etwas zur Staatsaffäre machen/aus etwas eine Staatsaffäre machen napihniti (kaj), narediti veliko reč iz (česa)

stab¹ [stæb] samostalnik
vbodljaj, vbod (z nožem, bodalom itd.); vbodna rana, zbodljaj
figurativno ostra bolečina, zadana rana; globoka rana; potuhnjen udarec
figurativno obrekovanje; ranitev čustev
sleng poskus

stab in the back figurativno zahrbten vbod z nožem, zahrbten napad; zahrbtno obrekovanje, klevetanje
to have (to make) a stab at poskusiti (kaj); upati si

Stab, der, (-/e/s, Stäbe)

1. palica; beim Parkett: deščica; Sport palica; Technik palica, šibika

2. Heerwesen, Militär, figurativ štab den Stab führen dirigirati; den Stab brechen über (hudo) obsojati (koga, kaj)

stabiliō -īre -īvī -ītum (stabilis)

1. utrditi (utrjati, utrjevati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati), narediti (delati) kaj stabilno, stabilizirati: Enn. ap. Ci., Lucr., Col. idr., (sc. stipites) confirmandi et stabiliendi causā C., stabiliendae navis causā L. da bi ladja dobila trden položaj, stabilire dentes mobiles Plin.

2. metaf. utrditi (utrjati, utrjevati), ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati) pri moči, vzdrževati, (za)varovati, (o)krepiti (okrepljati, okrepljevati), okovariti (okovarjati): Pl., Plin. idr., Tullius, qui libertatem civibus stabiliverat Acc. ap. Ci., stabilire rem publicam, leges Ci., nisi haec urbs stabilita tuis consiliis erit Ci., hoc probe stabilito et fixo Ci. če ta stoji trdno (neovržno, neovrgljivo), stabilire pacem et concordiam S. fr., libertatem L., regnum Cu., aliquem ad retinendam patientiam Gell. utrditi (utrjevati) koga pri ohranjanju potrpežljivosti, narediti (delati) koga vztrajno potrpežljivega.

Opomba: Sinkop. impf. stabilībat: Enn.

stabilire

A) v. tr. (pres. stabilisco)

1. (za stalno) postaviti, sestaviti, vzpostaviti

2. osnovati

3. določiti, določati; odrediti, odrejati; odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
stabilire le condizioni določiti pogoje
stabilire leggi izdati zakone
stabilire qcs. per legge kaj zakonsko odrediti
stabilire il da farsi odločiti se, kaj storiti
stabilì di fuggire sklenil je pobegniti

B) ➞ stabilirsi v. rifl. (pres. mi stabilisco) nastaniti se (tudi pren.)

stake³ [stéik] samostalnik
vložek (zastavek) (pri igri, pri stavi)
figurativno interes, delež
množina vloženi denar v stave pri konjskih dirkah; nagrada, dobiček; konjske dirke
figurativno rizik, tveganje, nevarnost

consolation stakes tolažilna dirka (ki se je lahko udeležé vsi konji)
maiden stakes dirka le s konji, ki še niso nikoli zmagali
trial stakes poskusne dirke
to be at stake biti na kocki (v nevarnosti, v vprašanju)
what is at stake? za kaj gre?
to have a stake in biti materialno zainteresiran v
to sweep the stakes dobiti vse stavne vložke (na dirki), pospraviti ves dobiček

stakníti (skupaj) joindre, (ré)unir, assembler

stakniti kje kaj denarja dénicher (ali débusquer, découvrir) de l'argent quelque part
stakniti jo (po glavi) attraper (ali recevoir) un coup
stakniti bolezen attraper (ali contracter, gagner) une maladie

stalíšče (-a) n presa di posizione, posizione, atteggiamento, visuale; parere, punto di vista:
presojati kaj s stališča morale giudicare di qcs., valutare qcs. dalla visuale della morale
stati na stališču, da essere del parere, ritenere che
zavzeti stališče do česa prendere posizione su qcs.
Dante ima med tedanjimi pesniki prav posebno stališče tra i poeti del tempo, Dante ha una posizione tutta particolare

Stammbuch, das, rodovna knjiga; spominska knjiga; figurativ jemandem etwas ins Stammbuch schreiben dati, da si zapiše za uho (komu kaj)

stamp² [stæmp] prehodni glagol
žigosati; označiti; kovati (denar); vtisniti (kak znak, lik itd.) (upon na)
kolkovati, frankirati; vtisniti žig; (za)cepetati, udariti z nogo ob tla; streti, zdrobiti, stolči, zmrviti
neprehodni glagol
teptati, cepetati, topotati, gaziti z nogami (upon po)
plačati kolkovino

to stamp with one's foot udariti z nogo ob tla
to stamp money kovati denar
to stamp with označiti z
to stamp to the ground poteptati
to stamp s.th. on s.o.'s mind vtisniti komu kaj v spomin
this action stamps him (as) a coward to dejanje ga (o)žigosa (označuje) kot bojazljivca
this fact stamps his story (as) a lie to dejstvo dokazuje, da je njegova zgodba lažniva

stand¹ [stænd] samostalnik
stanje (na nogah), položaj, mesto; stališče; tribuna, oder; stojnica, začasna prodajalna na trgu; stojalo, mizica, regal, polica
fotografija stativ; postaja, postajališče, parkirni prostor za taksije; zastoj (tudi figurativno)
ustavitev, odpor
gledališče gostovanje igralcev, trajanje gostovanja
ameriško (še) nepožeto žito; (še) neposekan gozd; zajezena voda
zastarelo garnitura
zastarelo, narečno roj (čebel)
zgodovina krdelo (vojakov)
pravno, ameriško prostor za priče

a stand of arms popolna oprema z orožjem za vojaka, puška s priborom
stand of colours polkovna zastava
band-stand paviljon za godbo
a bold stand junaški odpor
book-stand stojnica, kiosk za prodajo knjig
cab-stand postajališče taksijev ali kočij
cruet-stand steklenički za olje in kis
flower-stand stojalo za cvetlice
fruit-stand stojnica za prodajo sadja na trgu
grand stand uradna (glavna) tribuna (na tekmah, dirkah itd.)
hat-stand polica (obešalnik) za klobuk
ink-stand tintnik
news stand ameriško kiosk za prodajo časopisov
one-night stand gledališče enkratno (igralsko) gostovanje
umbrella-stand stojalo za dežnike
wash-stand umivalnik
to be at a stand zastarelo odreveneti, obstrmeti (od začudenja), biti zbegan, zmeden
there is a cabstand in this street v tej ulici je parkirni prostor za taksije
to be brought (to come) to a stand ustaviti se, zastati, obstati
we were brought to a stand by a deep river zaustavila nas je globoka reka
to bring to a stand (za)ustaviti, privesti do ustavitve, do zastoja
to make a stand upirati se, ustavljati se (čemu)
the enamy made a good stand against our attack sovražnik je nudil krepak odpor našemu napadu
to take stand in a debate zavzeti stališče v debati
he took his stand near the door zavzel je mesto (postavil se je) poleg vrat
he took his stand on the letter figurativno oprl, skliceval se je na pismo
to take the stand ameriško, pravno nastopiti kot priča, potrditi s prisego (on s.th. kaj)

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

Stand¹, der, (-/e/s, ohne Plural)

1. (Zustand) stanje; (Niveau) raven, nivo; (Standpunkt) stališče; der Stand der Dinge stanje stvari, splošno stanje; auf den neuesten Stand bringen ažurirati

2. Stellung: stoja (tudi Sport); aus dem Stand z mesta (Sprung aus dem Stand skok z mesta) ; aus dem Stand heraus sagen brez priprave, brez preverjanja

3. (Lage, Befähigung) položaj; einen schweren/leichten Stand haben biti v težkem/lahkem položaju; einen/keinen guten Stand haben bei biti dobro/slabo zapisan pri; gut im Stand v dobrem stanju; in den Stand versetzen jemanden omogočiti/omogočati (komu kaj); außer Stande sein ne moči; im Stande sein biti sposoben, moči; in Stand ➞ instand

stánje s
1. stanje: biti u dobrom, u rđavom -u; dovesti nešto u prvobitno stanje spraviti kaj v prvotno stanje; materija u čvrstom, tečnom, tekućem, gasovitom -u; biti u drugom (u blagoslovenom) -u; brojno, političko, imovno stanje; zdravstveno stanje; opsadno stanje obsednostanje; stanje ratne pripravnosti; stanje vode je normalno; stanje bolesnika nije povoljno; stanje trgovine je odlično; naša privreda, naše gospodarstvo je u najboljem -u; prema sadašnjem -u stvari kakor stvari sedaj stojijo
2. lingv. glagolski način: radno, trpno glagolsko stanje aktiv, pasiv
3. gospodarska poslopja: bojao sam se da me bandit jedne noći ne ubije ili mi stanje ne zapali
4. imetje: spiskao je cijelo svoje stanje
5. ja nisam u -u to da učinim tega ne morem storiti

stappare v. tr. (pres. stappo) odmašiti:
stappare le orecchie odmašiti ušesa; pren. povedati kaj neprijetnega

star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

stoletja star de muchos siglos, secular
po starem običaju a la (usanza) antigua
Stari svet el Viejo Mundo
v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
stari Slovani los antiguos eslavos
star lisjak (fig) perro m viejo
stari testament el Antiguo Testamento
staro in mlado jóvenes y viejos
stara šara (krama) trastos m pl viejos
moj stari! A ¡mi viejo!
5 let star otrok un niño de 5 años
koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
vse ostane pri starem todo sigue como antes
star postati hacerse (ali volverse) viejo
zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene

stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima